DEBELJAK: Neposrednega vpliva na poslovanje Mercatorja to nima, ima pa seveda vpliv na možnost uresničevanja svojih upravljavskih (manjka beseda) teh delničarjev, ki se jih tiče. Mi smo vse sklepe, odločbe in odločbe urada za varstvo konkurence v celoti spoštovali in pač delničarji in določenim delničarjem vzeli glasovalna upravičenja. Zaradi tega je bilo na koncu na skupščino prijavljenih le približno 28 odstotkov celotnega kapitala. Ti, ki so pa lahko glasovali, si pa normalno glasovali in tudi izglasovali vse sklepe, ki sem jih prej omenil. Tako, da je skupščina potekala popolnoma nemoteno in tudi nobeden od delničarjev ni vložil, ni napovedal nikakršne izpodbojne tožbe na katerikoli od sprejetih sklepov. Tako, da lahko rečemo, da je skupščina potekala normalno in da so bili tudi vsi ključni predlagani sklepi sprejeti. Z vidika družbe je namreč ključni sklep, ki se nanaša na predlog uporabe finančnega dobička, kajti na podlagi potrditve tega sklepa bomo lahko našim delničarjev izplačali dividende in sicer v roku 30-ih dni od današnjega dne.
NOVINARKA: Se pravi, da (manjka beseda) glasovalne pravice ne vplivajo tako rekoč, niso (manjka del besedila)?
DEBELJAK: To drži. Tisti, ki nima glasovalnih pravic, seveda jih ne more uveljavljati. To je tako kot, da na skupščino ne bi bili prijavljeni.
NOVINARKA: Gospod Debeljak, pred časom, kateri mislim, da je od tega, so zaposleni z urada za varstvo konkurence z vaših računalnikov presneli vaši poslovno pošto, skratka poslovno korespondenco. Nismo vaš se slišali od takrat kako gledate na ta njihov korak in pa kako daleč so tisti pravni ukrepi, ki ste jih vi, takrat jih je Mercator potem sprožil.
DEBELJAK: Poglejte, jaz lahko tu samo rečem, da Mercator posluje samostojno, neodvisno od kateregakoli konkurenta in v skladu z običajno trgovsko prakso. To smo tudi v obsežni dokumentaciji Uradu za varstvo konkurence predložili, tako da v bistvu sem prepričan, da poslujemo popolnoma zakonito in v skladu z normalnimi evropskimi trgovskimi običaji in bomo naredili tudi vse, da bomo to strokovno in pravno dokazali. Kar pa se tiče tehničnih, pravnih postopkov, pa za to nisem strokovnjak, bi pa morda kolegico Aljančič Falež, članico uprave, ki je tudi pravnica, prosil da vam morda odgovori na vaše vprašanje.
NOVINARKA: No, preden odgovori, kako komentirate trditve varuha konkurence, da bi prav v tej elektronski pošti po njegovem mnenju lahko bili dokazi o kartelnem dogovarjanju?
DEBELJAK: Kartelnega dogovarjanja Mercatorja s katerimkoli drugim konkurentom ni. Naše poslovanje je v skladu z običajnimi trgovskimi praksami in to smo z obsežnimi dokazi in ekspertnimi in ekspertnimi mnenji tudi že dokazali. Saj ne vem, če je potrebno sploh še kako drugi pojasnilo.
NOVINAR: Gospod Debeljak, zdaj bo kmalu minilo leto dni od tega, ko vas je določen politik proglasil za enega največjih krivcev za inflacijo, za podražitev izdelkov. Me zanima, ali se vam je to recimo, bi lahko zdaj v tem letu dni ocenil, da se vam je to kaj poznalo na samem poslovanju? Poleg teh zahtevnejših pogojev, povezanih z finančno krizo in vsem ostalim, kar (manjka del besedila) ta debata o inflaciji, kjer ste bili tukaj dosti noter zajeti, kaj pozna na samem poslovanju?
DEBELJAK: Poglejte, najprej bom poudaril naslednje, kar smo že večkrat poudarili. Dvigi cen hrane, do katerih je prišlo zaradi dviga s strani naših dobaviteljev trgovini škodijo. Trgovci si želimo čim nižje cene za naše potrošnike, kar je logično, ker imajo s tem potrošniki največjo kupno moč. In neposredno se posledice negativnih učinkov inflacije vidijo v našem poslovanju. Spremenila se je struktura potrošnje, opažamo da potrošniki raje posegajo po izdelkih nižjih cenovnih razredov, vse več in več prodamo izdelkov naših lastnih trgovskih znak, spreminja se struktura potrošnje, hkrati pa padajo tudi naše marže, ker izvajamo številne, številne aktivnosti, zato da bi omilili podražitve za naše potrošnike. In torej inflacija, oziroma podražitev hrane in podražitve drugih izdelkov imajo neposredne negativne posledice za Mercator, kar se tudi vidi v tem, da nam je dobiček v prvi polovici letošnjega leta glede na lansko leto padel, ker vseh teh negativnih učinkov nismo mogli kompenzirat z izboljšanjem stroškovne učinkovitosti. Kar pa se tiče vašega drugega dela vprašanja, ali ta negativna kampanja, ki ji je bil Mercator izpostavljen, pa pravzaprav tudi celotna slovenske trgovina, ali kaj vpliva na poslovanje, pa je odgovor zagotovo. Stalno ponavljanje neresnic in neutemeljenih očitkov o tem, da naj bi bil Mercator in trgovina kriva za podražitve vpliva tudi na zavest potrošnikov in zmanjšuje zaupanje v trgovino in v ugled Mercatorja. Tako, da zagotovo je tudi to negativno pripomoglo k našemu poslovanju.
NOVINARKA: Še eno podvprašanje, zdaj ste rekli, da potrošniki vedno raje posegajo po nizko cenovnih izdelkih, to se pravi, bi lahko zdaj v naslednjem letu, dveh, prišlo do pomembnejšega premika deležev na trgu v korist diskontov?
DEBELJAK: Bi pa kar kolegico Jesenkovo prosil, če lahko odgovori.
MATEJA JESENEK(članica uprave za trženje in nabavo): Jaz bi pa mogoče samo še na prejšnje vprašanje en dodatek dala. Poleg tega kar smo že večkrat poudarili, ane, zniževanje marž v korist naših potrošnikov, to se pravi, da smo ublažili dejansko dvige cen, moram poudarit, da smo skoraj 30 odstotkov najavljenih dvigov zamaknili, oziroma zakasnili, s strani dobaviteljev. Kar 9 odstotkov jih pa nismo sprejeli, bodisi smo iskalni nadomestni vir, oziroma smo pač v dogovoru z dobavitelji poiskali alternativne variante. Tako, da tukaj bi vseeno poudarila, da to, kar je tudi že predsednik prej povedal, je ta percepcija, ki se ustvarja v javnosti na osnovi teh podatkov je popolnoma zgrešena. Zdaj pa, kar se tiče preusmerjanja nakupov je pa v bistvu to povsem običajno tudi v svetu, ane, da diskonti na določenih blagovnih skupinah, kjer so kupci recimo bolj občutljivi na cene in pa manj na kakovost, seveda dosegajo določen odliv kupcev tradicionalnih trgovcev. To je predvsem na nekaterih segmentih suhega programa, kot ga mi imenujemo. Seveda se pa mi z vsemi aktivnostmi, ki jih delamo, tako z novimi izdelki trgovske znamke, borimo proti temu. To je tudi običajni odgovor vseh trgovcev globalno, uvedba nizko cenovnih linij, novih, bolj cenovno atraktivnih izdelkov in tako naprej.
GOVORKA: Hvala lepa, še kakšna radovednost za potešit v tem trenutku s strani naše uprave?
NOVINARKA: Mene pa zanima glede vašega predloga, predlog za novega člana nadzornega sveta, ki prihaja iz Avstrije, torej od morebitnega, oziroma domnevnega, novega lastnika. Torej, ste (manjka del besedila) nadzorni svet. Torej gre za neke vrste torej špekulacijo torej, da že njega torej date torej kot člana nadzornega sveta, čeravno do te kupčije še ni prišlo. Nenazadnje (manjka beseda) Infond Holding proda svoj delež toplicam (manjka del besedila).
DEBELJAK: Poglejte, najprej bi vas popravil. Sklicujeta skupščino nadzorni svet in uprava, ampak konkretno predlog o nadzornem svetu pa o novem članu nazornega sveta pa je izključno v pristojnosti nadzornega sveta. S tem uprava nima ničesar, tako da bi v bistvu vaše vprašanje morali naslovit na nadzorni svet. Sicer pa nobeden od predlaganih novih članov nadzornega sveta ni bil izglasovan in kot veste, je osnovni predlog, ki ste ga omenili, predlagal nadzorni svet družbe, gospoda Putschka, nato je Vseslovensko združenje malih deležnikov predlagalo gospoda Verbiča za svojega kandidata, nato je eden od delničarjev Mercatorja Rodič MB trgovina predlagalo svojega kandidata, gospoda Tomiča, danes pa sta na skupščini dva delničarja, KLM in Electa, predlagala na novo članico nadzornega sveta gospo Jadranko Dakič. In nobeden od teh štirih predlogov ni bil izglasovan, izglasovalo pa se je o vseh štirih predlogih.

Medij: Vest.si (Video)
Avtorji: Ni avtorja
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 26. 08. 2008
Termin: 23:03
Trajanje:10