V prostorih Inštituta Jožef Stefan (IJS) je danes potekal četrti Italian Business Forum. Tokratni forum se je osredotočil na povezavo med inovativnostjo in konkurenčnostjo, zbrani pa so izpostavili pomembnost krepitve sodelovanja med gospodarstvi Slovenije in Italije, kot tudi Avstrije.

Dogajanja se je udeležilo preko sto predstavnikov podjetij in institucij iz Slovenije in Italije. Na povabilo organizatorjev se je foruma, v okviru mednarodnih poslovno investitorskih programov VZMD: Invest to Slovenia - investo.si in International Investors` Network - investo.international, udeležil tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ki je pozdravil prizadevanja za vzpostavitev in poglabljanje ugodne klime za gospodarsko sodelovanje, k čemur stremijo tudi v VZMD.

Zbrane sta uvodoma nagovorila Predsednik Italijansko-slovenskega foruma, mag. Jurij Giacomelli in Direktor IJS, dr. Jadran Lenarčič, sledil pa je nagovor Veleposlanika Republike Italije, Nj. Eksc. Paolo Trichilo. Svoje poglede so predstavili številni domači in tuji gostje, med drugim: Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič, Predsednik italijanske skupine Illy, Riccardo Illy, Predsednik nadzornega sveta Kolektor Group, Stojan Petrič, Predsednik uprave Unicredit banke, Stefan Vavti in Predsednik uprave Banke Koper, Giancarlo Miranda.

Na današnji drugi javni obravnavi v zadevi Kotnik in drugi, ki je pred Sodiščem EU v Luksemburgu, potekala zaradi razlastitev imetnikov obveznic in delnic slovenskih bank, so bili predstavljeni sklepni predlogi Generalnega pravobranilca sodišča. Z njimi med drugim na vprašanja Ustavnega sodišča RS eksplicitno odgovarja, da razlastitve in posegi v delnice in obveznice slovenskih bank, nikakor niso bili potrebni ali neobhodni za sanacijo finančnega in bančnega sistema oz. dodelitev državne pomoči.

Po prejemu sklepnih predlogov generalnega pravobranilca g. Wahl-a strokovni sodelavci in pravni zastopniki VZMD z gotovostjo zatrjujejo, da Republiki Sloveniji ni bilo potrebno spremeniti Zakona o Bančništvu, saj sporočila o Bančništvu niso zavezujoč pravni vir. Poudariti je, da sodišče v Luxembourgu ne presoja skladnosti zakonodaje s konvencijo o človekovih pravicah, saj je za to pristojno Ustavno sodišče RS in sodišče v Strasbourgu. Ne glede na to, pa že iz sklepnih predlogov jasno izhaja, da mora Ustavno sodišče RS odločiti, da je bila z spremenjenim Zakonom o bančništvu kršena Ustava RS, saj morajo slovenska sodišča vsebinsko presoditi ali so bili izredni ukrepi Banke Slovenije izvedeni zakonito ali ne, upoštevaje vse zaščite pred posegi v lastninsko pravico, ki pa so bili po argumentiranem prepričanju VZMD globoko kršeni.