Jutri zjutraj bo na Sodišču EU v Luksemburgu potekala druga javna obravnava zaradi razlastitev imetnikov obveznic in delnic slovenskih bank v zadevi Kotnik in drugi. Na tokratni glavni obravnavi bo Generalni pravobranilec Evropskega sodišča predstavil svoje sklepne predloge, o sedmih vprašanjih, ki jih je sodišču zastavilo slovensko Ustavno sodišče. Mnenje Generalnega pravobranilca sicer še ne predstavlja odločitve, praviloma pa nakazuje v katero smer bo sodišče podalo svoje odgovore.

S strani VZMD, ki je decembra 2013 tudi prvi sprožil postopke presoje ustavnosti Zakona o bančništvu (ZBan), se bo tudi tokratne obravnave udeležil Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič. Spomnimo v začetku decembra 2015 je v Luksemburgu pred Velikim senatom Sodišča EU že potekala ustna obravnava, s strani VZMD, pa so takrat interese razlaščenih kompetentno zastopali odvetniki Miha Kunič, Tamara Kek in dr. Jorg Sladič ter prvopodpisnik Pobude v okviru VZMD ddr. Tadej Kotnik in Predsednik VZMD. Takrat je RTV Slovenija pripravila - še vedno aktualno - soočenje v Odmevih.

Evropska federacija investitorjev in uporabnikov finančnih storitev (Better Finance) je na Evropsko komisijo in Vlado Republike Slovenije naslovila odprto pismo, v katerem izpostavlja problematiko popolnega izbrisa podrejenih obveznic šestih slovenskih bank.

Pismo sledi obširni razpravi po Generalni skupščini Better Finance, novembra v Parizu, ko sta Član Strokovnega sveta VZMD, ddr. Tadej Kotnik in Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, predstavila škandalozno razlastitev imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank »Bail-in: How far does it have to go?« (predstavitev).

Tako Predsednik Better Finance, Jean Berthon, v pismu izpostavlja, da so bile nekatere izbrisane obveznice individualnim vlagateljem prodajane kar preko bančnih okenc, kot alternativa depozitom, pri čemer je prospekt, potrjen tudi s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) navajal, da obstaja tveganje za izgube samo v hipotetičnem bankrotu posamezne banke. Z obveznicami se je prosto trgovalo tudi na Ljubljanski borzi, pri čemer trgovanje ni bilo na noben način omejeno le na »poučene« vlagatelje.

Nevzdržno stanje se v Sloveniji vleče že več kot dve leti, pri čemer v Better Finance spomnijo, da so se v EU v tem času sicer zgodili številni »Bail-in« bank, ki pa so se tudi že zaključili - bodisi s poravnavo z investitorji, bodisi so pogajanja za poravnavo že v teku.

Ker Republika Slovenija vse do danes ni pričela z nobenimi od teh aktivnosti, v Better Finance z zaskrbljenostjo opozarjajo na škodljive posledice, ki jih vztrajanje pri takem odnosu do razlaščenih vlagateljev in varčevalcev prinaša za slovenski investicijski prostor, kot tudi percepcijo  poslovnega in gospodarskega okolja v Republiki Sloveniji.