Danes se je na Okrajnem sodišču v Ljubljani, z glavno obravnavo v »skrajšanem postopku«, nadaljeval montirani sodni proces, ki že peto leto poteka zoper Predsednika VZMD, mag. Kristjana Verbiča, z očitkom domnevnega kaznivega dejanja zlorabe notranjih informacij v primeru Delničarskega sporazuma malih delničarjev družbe Velana, d.d.

Medtem ko mag. Verbič vse od leta 2007 glasno opozarja na številne nepravilnosti, manipulacije in oškodovanja tudi v primeru Velane, so se v tem času odvili številni dogodki ter zaskrbljujoča »naključja«, ki so dodatno oteževali zaščito pravic malih delničarjev Velane, kot tudi delovanje VZMD nasploh. Med drugim je bila večina aktivnejših malih delničarjev Velane, združenih v okviru delničarskega sporazuma in sekcije pri VZMD, pred dobrim letom dni, v času pomembne skupščine Velane, sočasno vabljena na Okrajno sodišče.

Ob tem so v VZMD opozorili tudi na dejstvo, da sodni proces vodi Okrajna sodnica Anja Gregorič Lozej, sicer žena Sama Lozeja, takratnega Predsednika Nadzornih svetov Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD) oz. Slovenskega državnega holdinga (SDH), katerega članica je tudi - »ponovno naključje«(?!) - Simona Razvodnik Škofič, sicer žena Damjana Škofiča, takratnega Predsednika Nadzornega sveta Velane. Pri tem so izpostavili, da je SDH takrat prodajal 10,5 % delež v Velani ter da se je VZMD - v desetih letih delovanja - seveda pogosto znašel na nasprotnih bregovih z upravljavci državne lastnine in t.i. paradržavnih skladov ter ob tem vselej glasno opozarjal na neprimerna ravnanja in škandalozne prakse države, kot večinskega ali pomembnega lastnika, med drugim v NLB, Novi KBM, Telekomu, Perutnini Ptuj, Luki Koper, Savi, Pivovarni Laško, Petrolu, idr.

Kot vse kaže so protagonisti manipulacije Velana naposled uspešno opravili svoje »nečastne rabote«, saj je bil letos uspešno zaključen postopek iztisnitve malih delničarjev. Ob tem sta predstavnik Sekcije Velana pri VZMD Danilo Peteh in Predsednik VZMD v pismu prevzemniku (Kompas Shop, d.o.o.) slednjega opozorila na prenizko prevzemno ceno 3,00 € na delnico, ki izhaja iz knjigovodske cene delnice. V Sekciji Velana pri VZMD so prepričani, da  je vrednost celotnega kapitala družbe podcenjena, saj so bila v kapitalu družbe zemljišča vrednotena po nabavni vrednosti z leta 1969(!), v znesku, ki je manj kot 1 milijon €, kar je manj kot 50 € za kvadratni meter (m2) zemljišča. Ob tem sta dodala, da je 1,8 Ha zemljišča v centru Ljubljane vredno bistveno več - po pesimistični oceni je namreč cena takšnega zemljišča 6,3 - 7,2 milijona € (350-400 € za m2)…

S predlogom kompromisnega amandmaja in apelom Državnemu zboru RS skuša VZMD vsaj omiliti katastrofalne posledice predloga novele Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1). Strokovni sodelavci VZMD - glede na polemično razpravo Odbora za finance in monetarne politiko, v sredo 2. 9. 2015 - predlagajo:

1. zamik roka ukinitve registrskih računov v leto 2017 za fizične osebe, s čimer bi preprečili obveznost plačevanja nadomestil za vodenje računov že za celotno leto 2016, čeprav bi imeli račune odprte največ 3 mesece;

2. ukinitev sodnih taks (kar je, ob upoštevanju petega odstavka 10. člena ZST-1, sistemsko ustrezna rešitev), s čimer se v postopkih sodne položitve bistveno zmanjša tudi verjetnost velikega števila individualnih sporov, ki bi jih prizadete osebe (predvsem mali delničarji) sicer utegnile sprožati v vsakem posameznem postopku sodne položitve.

Ob tem iz VZMD apelirajo na poslance, da v primeru, če se ukinitvi registrskih računov res ni mogoče izogniti, vložijo potrebni napor vsaj za omilitev škodljivih posledic - tako socialne (večji stroški, manjša transparentnost), kot tudi korporacijske narave (umik malih delničarjev in s tem konsolidacija lastništva, slabši nadzor).

Predlog novele ZNVP-1, kakršna je v postopku sprejemanja v Državnem zboru RS (DZ RS), namreč prinaša resne posledice za kapitalski trg, posebej pa za preko 260.000 slovenskih malih delničarjev, ki utegnejo biti ob letu osorej brutalno izbrisani iz delniških knjig oz. ostati brez svojih delnic, spričo ukinitve (njihovih) registrskih računov pri Centralni klirinško-depotni družbi (KDD), ali pa »kaznovani« s sodnimi taksami za avtomatično sodno položitev njihovih delnic. Zato VZMD vztraja z ostrim nasprotovanjem takšni noveli ZNVP-1, na kar je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ponovno opozoril na seji Odbora za finance in monetarne politiko DZ RS, v sredo 2. 9. 2015. (POSNETEK seje - opozorila in predlogi VZMD od 51:40 minute dalje)

Spomnimo, da je VZMD februarja na Ministrstvo za finance RS poslal Urgenco, s katero so ponovno opozorili, da Ministrstvo med drugim predlaga ukinitev registrskih računov pri KDD, zamegljevanje lastniške strukture, znižanje pravne varnosti, oteženo udeležbo na skupščinah, dodatne finančne in socialne obremenitve, silovito zmanjšanje števila malih delničarjev in deleža domačega lastništva v slovenskih družbah ipd. Tudi pred tem je VZMD predlagani ukinitvi registrskih računov večkrat nasprotoval (med drugim tudi s Predlogi in pripombami VZMD na predlog ZNVP 28. 10. 2014, 26. 11. 2014 in 5. 2. 2015), poleg tega pa VZMD vse od oktobra 2014 aktivno sodeluje pri usklajevanju besedila Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta EU o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev in Direktive 2013/34/EU glede določenih elementov izjave o upravljanju družb. V zvezi s Predlogom direktive, neposredno povezane tudi s Predlogom novele ZNVP, je VZMD že 6. 10. 2014 svoje pripombe in predloge - usklajene s predlogi Better Finance (Evropske federacije investitorjev in uporabnikov finančnih storitev, kjer je mag. Verbič član Izvršilnega odbora) - poslal tudi neposredno slovenskemu Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Že pred in na sami seji Odbora za finance in monetarne politiko DZ RS se je VZMD odločno zavzemal vsaj za spremembo 48. člena Predloga novele ZNVP-1, kar očitno predstavlja še edino resno možnost za poseg v Predlog novele. Ena od možnih rešitev bi npr. bila, da se sodna taksa v tovrstnih primerih sodnih položitev ne bi plačevala. Ministrstvo za finance RS pa se je v pisnem mnenju o takšnem predlogu izreklo, da takšnega predloga ne podpira, češ, da plačevanje sodnih taks ureja Zakon o sodnih taksah. Za tem smo iz VZMD opozorili, da peti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah, določena: "(5) Taksa se tudi ne plača, kadar tako določa poseben zakon". Takšno možnost uporabi npr. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih za kolektivne delovne spore (57. člen) ter za socialne spore (71. člen).