Mnenje VZMD h koalicijskemu amandmaju k 48. členu Predloga ZNVP-1 Page_1

V okviru  11. redne seje je danes v Državnem zboru RS potekala druga obravnava Predloga Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1), na kateri so poslanci razpravljali o amandmaju poslanskih skupin vladajoče koalicije in amandmaju poslanskih skupin Združena levica in Nepovezanih poslancev.

Že vse od priprav omenjenega zakona je VZMD ostro nasprotoval ukinitvi registrskih računov pri KDD, na katerih ima blizu 260.000 malih delničarjev brezplačno položene svoje vrednostne papirje, ki so jih večinoma pridobili preko lastninskih certifikatov. Ker se kot vse kaže ukinitvi registrskih računov ne bo moč izogniti, je VZMD predlagal kompromisni predlog, ki ga v dobršni meri povzema tudi amandma vladajoče koalicije. Slednji zamika ukinitev registrskih računov fizičnih oseb v leto 2017 ter uvaja obvezno neposredno obveščanje delničarjev s strani Centralne klirinško-depotne družbe (KDD). Ob tem za vsaj cca. 100.000 malih delničarjev - ki imajo svoje delnice v vrednosti do 100 € še vedno na registrskih računih pri KDD - predvideva oprostitev plačila sodnih taks, v primeru, da svojih delnic ne bodo prenesli na trgovalne račune pri borzno-posredniških hišah ali bankah in bodo zato po 1. 1. 2017 prenesene na sodni depozit.

Kljub poslanemu Mnenju VZMD h koalicijskemu amandmaju, v katerem je izpostavljeno vprašanje načina vrednotenja delnic na registrskih računih in neprimernost postavitve zelo nizke stoevrske  meje, do katere so delničarji upravičeni do oprostitve sodnih taks, predlagatelji v današnji razpravi niso nakazali možnosti dodatne korekcije njihovega amandmaja.  

Preberite več:

Urgenca VZMD_Okrajnemu_sodiscu_v_Ljubljani_zaradi_eklatantnega_primera_kratenja_pravice_do_sojenja_brez_nepotrebnega_odlasanja

Minuli konec tedna je VZMD na Predsednico Okrajnega sodišča v Ljubljani, Vesno Pavlič Pivk, naslovil Urgenco zaradi eklatantnega primera kratenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, med tem ko je Generalnemu državnemu pravobranilcu, dr. Boštjanu Tratarju, poslal Protest zaradi zavlačevanja postopka v zadevi predlaganega zavarovanja pravic razlaščenih vlagateljev Nove KBM d.d. Iz VZMD so namreč že 31. avgusta 2015 na Okrajno sodišče v Ljubljani vložili Predlog za izdajo začasne odredbe oz. zaustavitev prodaje Nove Kreditne banke Maribor (NKBM).

Sodišče se je v nasprotju z uveljavljenimi načeli odločilo kontradiktornost uveljavljati že pred odločitvijo o predlaganem ukrepu zavarovanja, do dodatnega zastoja pa v postopku sedaj prihaja tudi zato, ker vročitev predloga Republiki Sloveniji oz. Državnemu pravobranilstvu tudi po enajstih dneh »še ni uspela«!?

Ob tem je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič izpostavil, da se »tak »neuspeh« ne more kar zgoditi - zanj se je treba potruditi, saj ni preprosto doseči, da državnega organa deset dni ni mogoče najti na uradnem naslovu v času uradnih ur, oziroma, da državni organ nima nobene uradne osebe, ki bi v desetih dneh uspela prevzeti pisemsko pošiljko.«

Protest VZMD_Drzavnemu_pravobranilstvu_zaradi_eklatantnega_primera_zavlačevanja_postopka_Page_1

Hkrati je izpostavil, da »je iz krogov nekaterih odločevalcev v Republiki Sloveniji pricurljalo, da vročitve ne sprejmejo, ker so seznanjeni z vsebino in želijo v vmesnem času, ko sodišče čaka nanjihovo izjasnitev, izvršiti prav tisto preknjižbo delnic Nove KBM novemu lastniku, ki naj bi jo izdaja začasne odredbe zadržala.« Ob tem se Predsednik VZMD v pismu Državnemu pravobranilstvu sprašuje »ali imamo sploh še opravka s pravobranilstvom ali pa je slednje morda, sledeč tajnim izračunom, s katerimi je bilo državljanom ukradenega več kot pol milijarde EUR premoženja, z odlokom iz tajnega Uradnega lista že preoblikovano v državobranilstvo?«

Spomnimo, z začasno odredbo želi VZMD Republiki Sloveniji prepovedati kakršnokoli razpolaganje z delnicami NKBM, ki se jih je RS namenila prodati ameriškemu skladu zasebnega kapitala Apollo Global Management in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Do delnic so po mnenju VZMD upravičeni upniki-razlaščeni delničarji NKBM, ki jim je država z razlastitvijo naredila škodo. Te ni mogoče povrniti z denarno protivrednostjo, saj pri delnicah ne gre zgolj za denarno vrednost, ki jo delničar dobi v primeru prodaje delnic, temveč mu delnica zagotavlja tudi premoženjske, članske in druge pravice.

Preberite več:

Več prispevkov