Sinoči se je z okroglo mizo o lastninskem preoblikovanju in investicijskih priložnostih na Poljskem in v Sloveniji pričel dvodnevni program Poljsko-Slovenskega poslovnega foruma v Ljubljani, ki se ga pod vodstvom poljskega Ministrstva za zunanje zadeve udeležuje skoraj 60-članska delegacija iz Poljske.

Poleg številnih predstavnikov podjetij in institucij iz obeh držav, med katerimi so tudi Sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Metod Dragonja, Izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank DUTB, Torbjorn Mansson in predstavnik Varšavske borze, Pawel Czupryna, se dogajanja, na povabilo organizatorjev, udeležuje tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ki je priložnost izkoristil tako za aktivnosti iz naslova mednarodnih poslovno-investitorskih programov VZMD: Invest to Slovenia - investo.si in International Investors` Network - investo.international, kot tudi siceršnjih prizadevanj VZMD, povezanih s škandalozno razlastitvijo delničarjev Nove KBM. Slednjega so se dotaknili tudi razpravljavci na včerajšnji okrogli mizi, saj so delnice Nove KBM kotirale tudi na Varšavski borzi, z izbrisom pa so bili posredno in neposredno oškodovani tudi številni tamkajšnji investitorji in  poljski državljani. Pri tem so udeleženci izpostavili, da prav to žal še vedno krni ugled Slovenije na kar vse od izbrisa/razlastitve opozarjajo tudi iz VZMD.

Danes se je dogajanje nadaljevalo z uradno otvoritvijo poslovnega foruma, pri čemer so zbrane nagovorili Veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji, Nj. Eksc. Paweł Czerwiński, vodja poljske delegacije in Podsekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Poljske,  Katarzyna Kacperczyk, Sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije, Dragoljuba Benčina, Sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Aleš Cantarutti, in Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, mag. Samo Hribar Milič.

Poleg zanimivih predstavitev poslovnih okolij, priložnosti in primerov dobrih praks, se je Predsednik VZMD aktivno udeležil tudi B2B sestankov, na katerih se je srečalo skoraj  90 udeležencev iz obeh držav.

VZMD tudi sicer odlično sodelujejo s partnerji iz Poljske. Med drugim so leta 2011 organizirali odmevni »Slovenski dan na Varšavski borzi« (VIDEO), lani pa se je mag. Verbič udeležil tudi mednarodne konference  »Warsaw Capital Market Summit 2014« na Varšavski borzi ter konference Narodne banke Poljske in Mednarodnega denarnega sklada »Building Market Economies in Europe: Lessons and Challenges after 25 Years of Transition«.

V VZMD so po več kot treh tednih le dočakali odločitev Okrajnega sodišča v Ljubljani o Predlogu izbrisanih delničarjev Nove KBM d.d. za izdajo Začasne odredbe, s katero bi se Republiki Sloveniji onemogočili razpolagati z novo-izdanimi delnicami Nove KBM, dokler ne bi bilo pravnomočno odločeno, ali je Republika Slovenija te delnice dolžna izročiti izbrisanim oz. razlaščenim delničarjem. Okrajna sodnica Nataša Štefanec Pančur je odločitev spisala po 22 dneh (kar je za odločitev o Predlogu za izdajo začasne odredbe sila dolgo obdobje) ter po urgenci VZMD, naslovljeni na Predsednico Okrajnega sodišča v Ljubljani, Vesno Pavlič Pivk.

Zavrnilno odločitev za izbrisane delničarje Nove KBM d.d. je Okrajna sodnica spisala kljub dejstvu, da je predlog predhodno poslalo Republiki Sloveniji v izjasnitev, a se Republika Slovenija o predlogu sploh ni izjasnila. Čeprav torej Republika Slovenija ni navedla prav ničesar v svoj bran, je Okrajno sodišče v Ljubljani vendarle »uspelo« kar sámo odločiti v škodo izbrisanih oz. razlaščenih delničarjev, pri čemer se je oprlo na določbe 350.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1), ki je bil v ta zakon vgrajen 23. 11. 2013, z novelo ZBan-1L, katere izključni namen je bil uzakoniti izbris, Okrožno sodišče v Ljubljani pa je ta člen že pred osmimi meseci ocenilo za protiustavnega (sklep z dne 30. 1. 2015 v zadevi P 2985/2013-II) in vložilo zahtevo za oceno njegove ustavnosti na Ustavno sodišče RS (zahteva U-I-15/15, zatem pridružena pobudi U-I-295/13). Skoraj sočasno je kar devet členov noveliranega ZBan-1 ocenilo za protiustavne tudi Višje sodišče v Ljubljani (sklep z dne 28. januarja 2015 v zadevi IV Cpg 1796/2014) in zato prav tako vložilo zahtevo za oceno njegove ustavnosti (zahteva U-I-39/15).

Ob tem je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, skupaj s strokovnimi sodelavci ogorčen: »Okrajno sodišče v Ljubljani - ki je hierarhično pod Višjim sodiščem v Ljubljani, v primerjavi z Okrožnim sodiščem v Ljubljani pa obravnava premoženjskopravne spore nižjih vrednosti - se je odločilo ravnati diametralno nasprotno in je brez pomislekov oprlo svojo odločitev v škodo izbrisanih delničarjev NKBM d.d. na sporna določila ZBan-1, ki sta jih poleg Višjega sodišča v Ljubljani in Okrožnega sodišča v Ljubljani za protiustavna ocenila tudi Državni svet RS in Varuh človekovih pravic RS (zahtevi U-I-311/13 in U-I-317/13, zatem pridruženi pobudi U-I-295/13). V nasprotju z vsemi naštetimi je Okrajno sodišče v Ljubljani, kot kaže, prepričano o ustavni skladnosti člena ZBan-1, na katerega je oprlo svojo odločitev.«

Kot sporočajo iz VZMD bi bila morda pravilnejša ugotovitev, da je sodnica Nataša Štefanec Pančur prepričana kar o nad-ustavnosti ZBan-1. Po njenem tolmačenju naj bi namreč določila ZBan-1 izključevala kar uporabo 26. člena Ustave RS, v skladu s katerim ima vsakdo pravico od države zahtevati povračilo škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki to službo opravlja.

S tem, ali je Banka Slovenije storila kaj protipravnega, pa se Okrajnemu sodišču v Ljubljani sploh ni zdelo ukvarjati; trditev in dokazov izbrisanih delničarjev Nove KBM, da je bilo ravnanje Banke Slovenije vzrok kapitalskega primanjkljaja v NKBM in ne njegova posledica, se sodišče ni dotaknilo niti z eno samo besedo! »Namesto tega je sodišče zavrnitev utemeljenega Predloga oprlo na izročila gusarske pravne tradicije, v skladu s katero je uplenjeno in nakradeno mogoče obdržati. Dejstvo, da je Republika Slovenija z izbrisom vseh drugih delničarjev postala edini lastnik delnic NKBM, je za sodišče tako postalo odločilna okoliščina, zaradi katere od nje nihče več ne sme zahtevati vračila teh delnic.

Pa naj nam še kdo odreka odprto morje, ko imamo takšne gusarje,« je mag. Verbič osuplo pospremil odločitev Okrajne sodnice Nataša Štefanec Pančur.