Danes se je v Milanu pričela letna skupščina in konferenca Svetovne federacije investitorjev (WFI), ki se je kot predstavnik Republike Slovenije udeležuje tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič. Zbrani predstavniki investitorjev iz 25 držav bodo v dveh dneh obravnavali aktualne problemske sklope in teme, kot so finančno opismenjevanje s poudarkom na mladih, posledice gospodarskih kriz za investicije, bančni sistemi, razmere na rastočih trgih itn. Predstavljene bodo tudi razmere in možnosti v vsaki od držav članic ter vidnejši pravni postopki za zaščito investitorjev, ki potekajo v njih. Pri tem WFI tesno sodeluje tudi z Mednarodno mrežo pravnih pisarn, zastopnikov združenj investitorjev (IFLN), s katero uspešno sodeluje tudi VZMD.

Ugledna mednarodna federacija - s skoraj 40-letno tradicijo - WFI združuje 55 nacionalnih združenj investitorjev in delničarjev iz vsega sveta, VZMD pa je postal polnopravni član leta 2008 v brazilskem Sao Paolu. Od takrat si je VZMD kar dvakrat uspeli izboriti organizacijo letne skupščine v Sloveniji. Prvo srečanje je potekalo leta 2008 (VIDEO), po vzpostavitvi programa Invest to Slovenia ter skupaj s prvo investitorsko konferenco investo.si (VIDEO), drugo srečanje pa je potekalo leta 2012 (VIDEO), z največjim srečanjem predstavnikov investitorjev in delničarjev v svetovnem merilu »Investors' Week« (VIDEO). Takrat so se prvič sočasno in na enem mestu odvijale letne skupščine kar treh mednarodnih asociacij, poleg WFI še Evropske federacije investitorjev (EuroInvestors) in Evropskega združenja delničarjev (Euroshareholders). 

Po zaključku uradnega dela srečanja bodo predstavniki WFI obiskali tudi Svetovno razstavo EXPO Milano 2015, pri čemer je VZMD v program uspel vključiti tudi poseben obisk Slovenskega paviljona, ob uspešnem nadaljevanju sodelovanja s SPIRIT Slovenia, ki bo gostil delegacijo WFI. 

Od Sodišča EU v Luksemburgu je VZMD prejel pisna stališča vseh udeležencev v zadevi C-526/14, Tadej Kotnik e.a., v kateri je bilo to sodišče od Ustavnega sodišča RS zaprošeno za pojasnila o pravni naravi sporočil, ki jih objavlja Evropska komisija - s poudarkom na vprašanju, ali je Sporočilo o bančništvu z dne 1. 8. 2013, s katerim Ministrstvo za finance RS in Banka Slovenija »utemeljujeta« izbris vseh delnic in podrejenih obveznic v kar šestih slovenskih bankah, pravno zavezujoče. Poleg Evropske komisije, Banke Slovenije, Državnega zbora RS in same Republike Slovenije, v imenu katere se je izreklo Državno pravobranilstvo RS, so krajša pisna stališča v imenu svojih držav vložila še Državna pravobranilstva Irske, Italije in Španije.

Evropska komisija (EK), avtorica sporočil, o pravni naravi katerih je Ustavno sodišče RS povprašalo Sodišče EU, je v svojem pisnem stališču, podanem Sodišču EU v dokumentu z opr. št. 988019, izrecno in povsem nedvoumno pritrdila stališču VZMD in izbrisanih vlagateljev slovenskih bank, da njeno Sporočilo o bančništvu ni zavezujoč pravni akt: »Sporočilo o bančništvu držav članic ne zavezuje« (str. 5, točka 11), in »Sporočilo o bančništvu za države članice ni zavezujoče« (str. 7.,točka 18).

VZMD je v imenu izbrisanih vlagateljev slovenskih bank, ki jih zastopa, že večkrat opozoril na absurdnost zatrjevanja visokih uradnikov Ministrstva za finance RS in Banke Slovenije (BS), češ da je bil izbris vseh podrejenih obveznic bank v Republiki Sloveniji neizogiben, saj naj bi ga zapovedovalo Sporočilo EK o bančništvu, ki da je zavezujoč pravni akt EU. Absurdnost takšnega zatrjevanja je jasno razvidna že iz vsaj dveh pravnih dejstev: 288. člen Pogodbe o delovanju EU, ki opredeljuje pravne akte EU, sporočil EK sploh ne omenja; poleg tega pa se v Uradnem listu EU vsi pravni akti EU objavljajo v uredbenem delu (sklop L - Zakonodaja), sporočila EK pa v razglasnem (sklop C - Informacije in objave). Ker so uradniki Ministrstva za finance RS in BS ti dejstvi vztrajno »relativizirali«, je VZMD večkrat izpostavil še, da je tudi Sodišče EU v vseh treh dosedanjih pravnih sporih, v katerih je EK državam članicam EU očitala (tudi) neupoštevanje sporočil EK, ta očitek zavrnilo z izrecno razlago, da sporočila EK niso zavezujoči pravni akti (sodbe v zadevah C-70/06, EK proti Portugalski, §34; C‑369/07, EK proti Grčiji, §112; in C-270/11, EK proti Švedski, §41).

Tudi EK se torej izrecno strinja s pravnim dejstvom, da njena sporočila niso zavezujoči pravni akti in je to tudi kar dvakrat izrecno navedla v svojem pisnem stališču. Nasprotno pa pisno stališče, ki ga je vložila BS, žal znova potrjuje, da gre za ustanovo, ki je že zdavnaj pozabila na vsakršno objektivnost, v prikrivanju svojih nedopustnih ravnanj pa se brez pomisleka in vedno znova zateka k zavajanjem in neresnicam - če ne gre drugače, tudi k povsem absurdnim. Tako je v svojih pisnih stališčih, podanih Sodišču EU v dokumentu z opr. št. 988072, BS zapisala: »Sporočilo o bančništvu glede razlage primarnega prava EU ni zavezujoče le za Komisijo, ampak tudi za nacionalna sodišča in druge ustanove v državi članici« (str. 15, točka 28)!

Ob tem je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, izpostavil: »Banka Slovenije si, kot vse kaže domišlja, da je pristojna soliti pamet tudi Sodišču EU, češ da naj odstopi od svojega - in edinega smiselnega - stališča o nezavezujoči pravni naravi sporočil Evropske komisije; in kot da to ni zadostna mera arogance in blamaže Banka Slovenije tako trdi še, da pravno naravo aktov Evropske komisije razume tudi celo bolje od same Evropske komisije!«

Pravni strokovnjaki, ki z VZMD sodelujejo pri pripravi gradiv za obravnave pred Sodiščem EU, sicer menijo, da tako absurdna stališča BS ne morejo vplivati na presojo Sodišča EU, a bo VZMD v prihodnjih dneh na tem sodišču vendarle vložil tudi predlog, da v zadevi opravi ustno obravnavo. Ustne obravnave Sodišče EU sicer opravi le izjemoma, vendar so v VZMD mnenja, da bi bilo v tem primeru to koristno - tudi spričo vse večje neverodostojnosti izvajanj BS, ki naj bi bila skrbnik poštenosti. »Žal v slovenskem primeru Centralna banka precej svojih naporov - skupaj z nekaterimi najvišjimi predstavniki finančnih oblasti - očitno usmerja v boj proti lastnim državljanom, kar je sila zaskrbljujoč pojav, ki smo ga primorani obravnavati in »zdraviti« tudi v mednarodnem prostoru,« je načrtovane nadaljnje korake VZMD pospremil mag. Verbič.