20151008 124132Danes se je na Ljubljanskem gradu pričel 5. Ljubljana Forum, ki ga organizirata Mestna Občina Ljubljana in GFS Inštitut. Zbrane so uvodoma nagovorili Predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar, Župan Ljubljane, Zoran Janković, Generalni direktor IBM Slovenija, Julij Božič, in Predsednik Ljubljana Foruma, Blaž Golob. V dveh dneh bodo zbrani obravnavali 7 tematskih sklopov povezanih s pametnimi mesti, njihovimi koncepti, izzivi, rešitvami, poslovnimi modeli ipd.

V sklopu foruma, ki se ga tradicionalno udeležuje tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, je danes potekala tudi slavnostna podelitev nagrad Ljubljana Forum, ki jo je v imenu mesta Ankara prevzela Veleposlanica Republike Turčije v Ljubljani, Nj. Eksc. Serra Kaleli (na fotografiji). Zvečer bo potekal skupni sprejem s CIVITAS FORUM 2015, ki ga bosta v Grand hotelu Union gostila ljubljanski župan in Evropska komisarka za promet, mag. Violeta Bulc.

Sicer VZMD z GFS Inštitutom uspešno sodeluje vse od leta 2012, ko je Ljubljana Forum potekal ob največjem srečanju predstavnikov investitorjev in delničarjev v svetovnem merilu »Investors' Week« (VIDEO), ki ga je v Sloveniji, ob podpori Evropske komisije, organiziral VZMD, v okviru svojih mednarodnih poslovno-investitorskih programov Invest to Slovenia - investo.si & International Investors' Network - investo.international. Takrat je bil na Ljubljanskem gradu organiziran skupni sprejem in  podelitev treh nagrad: VZMD/Euroshareholders, Ljubljana Foruma in FDI Summita (VIDEO). Uspešno partnerstvo se je nadaljevalo tudi v prihodnjih letih, med drugim z aktivnim sodelovanjem pri mednarodni konferenci Europe for Africa & Africa for World (VIDEO).

Ob pestrem dogajanju v Ljubljani pa je gospodarska delegacija iz ruske regije Jaroslavelj, ki je v Slovenijo pripotovala v ponedeljek, obiskala ajdovsko podjetje Pipistrel, za tem pa še Novo Gorico, kjer je po županovem sprejemu potekal Poslovni forum z B2B srečanji, pozno popoldan pa bo sledil še sprejem občine Vipava in podjetja Mlinotest, na dvorcu Lanthieri.

Preberite več:

Pismo Predsednici_Okrajnega_Sodisca_v_Ljubljani_28092015_Page_1

V imenu izbrisanih oz. razlaščenih delničarjev Nove KBM d.d. je VZMD na Okrajno Sodišče v Ljubljani vložil Pritožbo zoper popolnoma neutemeljen sklep Okrajne sodnice Nataše Štefanec Pančur, o zavrnitvi njihovega Predloga za izdajo Začasne odredbe, s katero bi Republiki Sloveniji onemogočili razpolagati z novo-izdanimi delnicami Nove KBM, dokler ne bi bilo pravnomočno odločeno, ali je Republika Slovenija te delnice dolžna izročiti razlaščenim delničarjem. Ob tem v VZMD opozarjajo, da se je Sodišče v svoji odločitvi oprlo na določbe 350.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1), ki je bil v ta zakon vgrajen 23. 11. 2013, z novelo ZBan-1L, katere izključni namen je bil uzakoniti izbris, Okrožno sodišče v Ljubljani pa je ta-isti člen že pred osmimi meseci ocenilo za protiustavnega (sklep z dne 30. 1. 2015 v zadevi P 2985/2013-II) in vložilo zahtevo za oceno njegove ustavnosti na Ustavno sodišče RS (zahteva U-I-15/15, zatem pridružena pobudi U-I-295/13). Hkrati je kar devet členov noveliranega ZBan-1 ocenilo za protiustavne tudi Višje sodišče v Ljubljani (sklep z dne 28. januarja 2015 v zadevi IV Cpg 1796/2014) in zato prav tako vložilo zahtevo za oceno njegove ustavnosti (zahteva U-I-39/15).

V zvezi z nadvse sporno odločitvijo in samim postopkom je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ponovno pisal Predsednici Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesni Pavlič Pivk in ob tem izpostavil: »Okrajno sodišče v Ljubljani - ki je hierarhično pod Višjim sodiščem v Ljubljani, v primerjavi z Okrožnim sodiščem v Ljubljani pa obravnava premoženjskopravne spore nižjih vrednosti - se je odločilo ravnati diametralno nasprotno in je brez pomislekov oprlo svojo odločitev v škodo izbrisanih delničarjev NKBM na sporna določila Zakona o bančništvu, ki sta jih poleg Višjega sodišča v Ljubljani in Okrožnega sodišča v Ljubljani za protiustavna ocenila tudi Državni svet RS in Varuh človekovih pravic RS,« ter zgrožen ugotavlja, da »je sodnica Nataša Štefanec Pančur očitno prepričana o nad-ustavnosti ZBan-1, saj naj bi po njenem tolmačenju določila ZBan-1 kar izključevala uporabo 26. člena Ustave RS, v skladu s katerim ima vsakdo pravico od države zahtevati povračilo škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki to službo opravlja.« S tem, ali je Banka Slovenije storila kaj protipravnega, pa se Sodišču sploh ni zdelo ukvarjati; trditev in dokazov izbrisanih delničarjev Nove KBM, da je bilo ravnanje Banke Slovenije vzrok kapitalskega primanjkljaja v NKBM in ne njegova posledica, se Sodišče namreč ni dotaknilo niti s samcato besedo! 

To je sicer že drugo pismo Predsednici Okrajnega Sodišča Vesni Pavlič Pivk v tej zadevi, saj je pred tem prejela tudi Urgenco VZMD z dne 17. 9. 2015, zaradi eklatantnega primera kratenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Za sporno odločitev je namreč sodnica Nataša Štefanec Pančur potrebovala kar 22 dni (kar je za odločitev o Predlogu za izdajo začasne odredbe sila dolgo obdobje), pri čemer je VZMD s strani Okrajnega sodišča prejel informacijo, da Sodišče ne uspe vročiti predloga v izjasnitev Državnemu pravobranilstvu.

Še več - v zvezi z očitnim sprenevedanjem Okrajnega sodišča v Ljubljani - so s strani Generalnega državnega pravobranilca, dr. Boštjana Tratarja, v VZMD prejeli uraden odgovor na njihov Protest z dne 18. 9. 2015, zaradi zavlačevanja postopka v zadevi predlaganega zavarovanja pravic razlaščenih vlagateljev Nove KBM d.d. Državno pravobranilstvo je v svojem odgovoru VZMD zatrdilo, da »je predlog za začasno odredbo prejelo dne 10. 9. 2015« in da »še nikoli ni zavrnilo vročitve in tudi ni predhodno obveščeno o vsebini sodnih pošiljk«.

Spomnimo, z začasno odredbo želi VZMD Republiki Sloveniji prepovedati kakršnokoli razpolaganje z delnicami NKBM, ki se jih je RS namenila prodati ameriškemu skladu zasebnega kapitala Apollo Global Management in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Do delnic so po mnenju VZMD upravičeni upniki-razlaščeni delničarji NKBM, ki jim je država z razlastitvijo naredila škodo. Te ni mogoče povrniti z denarno protivrednostjo, saj pri delnicah ne gre zgolj za denarno vrednost, ki jo delničar dobi v primeru prodaje delnic, temveč mu delnica zagotavlja tudi premoženjske, članske in druge pravice.

VZMD ponovno opozarja tudi na dejstvo, da je prodaja NKBM v sklepni fazi in da bi se z njo sklad Apollo in EBRD za pičlih 250 milijonov € dokopala do banke s 150-letno tradicijo, ki je imela konec leta 2014 kar 616 milijonov € celotnega kapitala, ta pa se še povečuje, saj banka ustvarja po 3 milijone € dobička na mesec.

Preberite več:

Več prispevkov