Konec tedna se je zaključilo tridnevno srečanje Svetovne federacije investitorjev (WFI), s številnimi konferencami in srečanji ter letno skupščino te ugledne mednarodne organizacije, ki že štiri desetletja združuje preko 60 nacionalnih združenj delničarjev in investitorjev. Konference se je - tako kot vselej od sprejetja VZMD, leta 2008 v Sao Paolu - udeležil tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ter predstavil aktivnosti združenja, pri čemer so največje zanimanje in pozornost poželi postopki, povezani z razlastitvijo imetnikov podrejenih obveznic in delnic slovenskih bank. Tik pred srečanjem je namreč VZMD objavil tudi sporočilo o tem, da je EVROPSKA KOMISIJA na Sodišču EU uradno pritrdila stališču VZMD.

Med odmevnejšimi temami je bila tudi »afera Volkswagen«, pri čemer so se ugledni udeleženci iz 25 držav dogovorili tudi o možnostih sodelovanja in skupnega nastopa z Mednarodno mrežo pravnih pisarn, zastopnikov združenj investitorjev (IFLN), v imenu oškodovanih investitorjev in delničarjev pa tudi uporabnikov in dobaviteljev, na kar je posebej opozoril mag. Verbič, tudi iz naslova potencialnih interesov slovenske avtomobilske industrije ter predlagal organiziranje pravne zaščite tudi za dobavitelje. Ob tem VZMD poziva vse prizadete delničarje, uporabnike in dobavitelje Volkswagna v Sloveniji in na področju nekdanje SFRJ, da sporočijo interes za sodelovanje v postopkih, ki so že v pripravi.

Srečanje WFI se je zaključilo z ogledom odmevne Svetovne razstave EXPO Milano 2015, pri čemer je VZMD v sodelovanju s SPIRIT Slovenia delegaciji WFI zagotovil brezplačne vstopnice ter voden ogled in predstavitve na Slovenskem paviljonu. Tako je najvišje predstavnike WFI osebno sprejela tudi Generalna komisarka Sekcije RS za EXPO Milano 2015, Jerneja Lampret, ki so si z zanimanjem ogledali atraktivno predstavitev Slovenije, njene kulture, zgodovine in znanja, ter izrazili navdušenje nad ponudbo in možnostmi, ki so jih nekateri spoznali tudi ob srečanju WFI leta 2012 v Sloveniji (VIDEO).

Na včerajšnje sporočilo za javnost Banke Slovenije (www.bsi.si/iskalniki/sporocila-za-javnost.asp?VsebinaId=18296&MapaId=137#18296) so se v VZMD primorani odzvati z naslednjimi natančnimi pojasnili in dodatnimi utemeljitvami njihovega predvčerajšnjega sporočila EVROPSKA KOMISIJA na Sodišču EU uradno pritrdila stališču VZMD, da njeno »Sporočilo o bančništvu« ni zavezujoč pravni akt - Banka Slovenije in slovenske finančne oblasti pa še vztrajajo pri diametralno nasprotnem ter se v boju proti lastnim državljanom blamirajo s poizkusi opravičevanja škandaloznih ukrepov in ravnanj:

1.   Ustavno sodišče RS v okviru obravnavane zadeve C-526/14 Sodišču EU ni postavljalo vprašanj o ekonomskem stanju v slovenskih bankah decembra 2013, kot želi prikazati Banka Slovenije, temveč je postavilo vprašanja o pravni naravi sporočil Evropske komisije (EK). Prvo in osrednje od teh vprašanj pa se glasi, ali je Sporočilo EK o bančništvu zavezujoč pravni akt.
EK je Sodišču EU posredovala pisno stališče (dne 31. 3. 2015), ki mu je Sodišče EU dodelilo opravilno številko 988019, in v katerem je v 11. točki izrecno zapisala, da "Sporočilo o bančništvu držav članic ne zavezuje", in v točki 18. ponovila, da "Sporočilo o bančništvu za države članice ni zavezujoče".

Navedba BS, da naj bi stališče VZMD temeljilo na "izvlečkih stališča Evropske komisije", nasprotno pa naj bi obstajal nek drug "dokument, ki ga je EK posredovala Sodišču EU in v njem pritrdila stališčem BS", je neresnična; VZMD zgornje navedke povzema iz polnega in edinega pisnega stališča, ki ga je EK v zadevi C-526/14 posredovala Sodišču EU.

2.   Tudi v postopku pred Ustavnim sodiščem RS, iz katerega izhaja postopek C-526/14 na Sodišču EU, predmet obravnave niso odločbe BS o izrednih ukrepih (t.j. izbrisu), ki jih je BS izdala posameznim bankam in so prizadele njihove vlagatelje, temveč presoja, ali je Zakon o bančništvu (ZBan-1), noveliran z novelo ZBan-1L, skladen z Ustavo RS. Če Sporočila EK niso zavezujoč pravni akt, kot to Sodišču EU sporoča tudi EK, potem ni bilo potrebe po spremembi ZBan-1, temveč bi se vsi ukrepi, povezani s sanacijo bank, lahko izvajali v okviru že dotlej veljavne zakonodaje.

3.   EK v 2. odstavku točke 9. svojega pisnega stališča izrecno zapiše, da odpis v celoti ni potreben pogoj za izdajo dovoljenja za dodelitev državne pomoči, temveč je mogoče uporabiti tudi druge metode za dokapitalizacijo bank, nato pa v točki 10 nadaljuje, da so slovenske banke "po opravljenem ugotavljanju kapitalskih potreb izvedle tako odpis lastniškega kapitala v celoti kot tudi odpis podrejenega dolga v celoti" in da je to "omogočila nacionalna zakonodaja, ki je bila sprejeta novembra 2013". EK ne zapiše, da državne pomoči ne bi dovolila, če bi v Sloveniji veljala drugačna zakonodaja, ali če bi bil namesto odpisa izvršen kak drug ukrep porazdelitve bremen, denimo konverzija obveznic v lastniške deleže (tako kot je bila celo v primeru največje ciprske banke, pa je EK to dovolila, čeprav je bil kapitalski primanjkljaj te banke večji kot pri vseh naših bankah skupaj!). VZMD pa dodaja, da se EK celo v takšnem stališču sklicuje na stanje, kot so ga zatrjevale cenitve, ki jih je naročila BS, katerih metodologijo je izvajalcu opredelila BS, in ki jih BS še danes na vse pretege skriva. Zgolj po teh tajnih cenitvah je bilo stanje v slovenskih bankah ocenjeno za tako slabo, da bi - če bi bilo dejansko tako slabo(!) - upravičevalo "izredne ukrepe".
Ti ukrepi so temeljili na cenitvah, za katere je BS zavestno najela družbi Deloitte Svetovanje d.o.o. in Ernst&Young Svetovanje d.o.o., ki ju ne zavezuje upoštevanje računovodskih standardov. Ti družbi je BS izbrala, čeprav imata sestrski družbi Deloitte Revizija d.o.o. in Ernst&Young Revizija d.o.o., ki ju ti standardi zavezujejo in sicer opravljata naloge za potrebe revidiranja in ocenjevanja vrednosti tako za BS kot za slovenske banke.

4.   V VZMD zato še naprej utemeljeno trdijo, da so odločbe BS o izrednih ukrepih z dne 17. 12. 2013 in z dne 16. 12. 2014 nezakonite. BS je namreč kot naročnik cenitev vedela, da je za njihovo izdelavo najela družbi, ki nista licencirana in pooblaščena revizorja, temveč ju, prav nasprotno, revizorski standardi ne zavezujejo! Nadalje je BS vedela, da opravljene cenitve niso izhajale iz predpostavke neprisilne prodaje na delujočem trgu, v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Odbor za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (angl. International Valuation Standards Committee - IVSC), temveč so cenitve temeljile na še danes strogo tajnih "Terms of engagement" in "Terms of reference", ki sta jih družbi Deloitte Svetovanje d.o.o. in Ernst&Young Svetovanje d.o.o. sklenili z Banko Slovenije in v njih izrecno izključili uporabo mednarodnih standardov (in svojo odgovornost za te cenitve!).
V zvezi s tem VZMD poziva Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem, da v skladu s svojim poslanstvom in zakonskimi obveznostmi izvede ustrezni nadzor nad navedenim ravnanjem Banke Slovenije in družbama Deloitte Svetovanje d.o.o. in Ernst&Young Svetovanje d.o.o.

Prav cenitve, za katere je BS najela ti svetovalski družbi (ne pa revizorskih), so namreč tiste, ki jih je posredovala EK in jo s tem namerno zavedla, da slednja ni nasprotovala tako strogim ukrepom, kot se jih je BS namenila izvesti in jih je po izdaji dovoljenja EK tudi izvedla. V vseh primerih dodelitve državne pomoči bankam v drugih državah EU so ustrezne izračune pripravili revizorji in pooblaščeni cenilci podjetij, upoštevajoč veljavne standarde. BS pa je ravnala v nasprotju s to uveljavljeno prakso in zakonskimi obveznostmi!

5.   Zavajanje tako splošne kot tudi strokovne javnosti, ki smo mu ponovno priča, je po mnenju VZMD nevredno institucije Centralne banke in ga gre razumeti kot krčevito nadaljevanje slabega prikrivanja prepozne in improvizirane, predrage in slabo izvedene sanacije bank.