Danes je Predsednik VZMD prejel uradni odgovor Predsednika uprave družbe Podravka, d.d., novega večinskega lastnika družbe Žito, d.d., na poziv VZMD, naj na dnevni red zahtevane skorajšnje skupščine vključi delitev 25.861.078,62 € dobička v letu 2014. Predsednik uprave Podravke, Zvonimir Mršić, je v svojem odgovoru med drugim zapisal, da »je lahko le Uprava Žita naslovnik zahteve oz. poziva VZMD, naj se na dnevni red skupščine uvrsti dodatna točka« o delitvi dividend. VZMD je namreč družbo Podravka - kot novega večinskega delničarja, ki je zahteval sklic nove skupščine - pozval, naj z novo skupščino vendarle vzpostavijo zakonito stanje glede 2.1. sklepa 21. Skupščine, z dne 19. 6. 2015, ter skladno s 399. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) 9.206 delničarjem omogočijo izplačilo dividend, kot to določa zakon. Podobno pismo je naslovil tudi na Upravo in Nadzorni svet Žita, vendar z njihove strani do danes ni odziva, niti sporočila o širitvi predlaganega dnevnega reda skupščine, sklicane za 18. 11. 2015. Dodatno točko dnevnega reda lahko predlagajo delničarji, ki imajo skupno vsaj 5 % kapitala družbe, torej bi - posebej glede na 7 dnevni rok od sklica skupščine (ki se je med tem iztekel) - to lahko zagotovil ravno novi največji lastnik, od katerega bi bil seveda odvisen tudi sprejem sklepa na skupščini.

V pismu je VZMD Podravko opozoril na dejstvo, da bi bil s sprejemom sklepa o delitvi dobička prekinjen tudi sodni postopek, s katerim tako družbi Žito, kot VZMD in drugim delničarjem Žita, nastajajo nepotrebni stroški, hkrati pa se vse bolj krni dobro ime Žita, posledično pa lahko tudi Podravke. VZMD je namreč preko odvetniške družbe in v imenu 111 delničarjev, na Okrožno sodišče v Ljubljani julija vložil tožbo zaradi izpodbijanja spornega sklepa o ne-delitvi dobička. Septembra so prejeli poziv Okrožne sodnice, Urške Kusič, da se opredelijo do ugovora družbe Žito, d.d., pri čemer je Predsednik VZMD med drugim izpostavil: »skrajno neokusno je, da se Žito, navkljub svoji dividendni politiki, jasni zakonski podlagi in lanskemu bilančnemu dobičku v višini skoraj 26 milijonov €, s pravnimi manevri poizkuša izogniti izplačilu vsaj zakonsko predvidenih minimalnih dividend v skupni vrednosti 590.614,72 €, oz. slabih 2,3 % lanskega dobička«. Tako v svojem odgovoru na tožbo v Žitu med drugim prerekajo tudi višini sodne takse, ki jo je plačal VZMD, ter predlagajo, da Sodišče malim delničarjem naloži dodatno plačilo, po njihovem mnenju premalo plačane sodne takse.

Strokovni sodelavci in odvetniki Tamara Kek, Miha Kunič in dr. Jorg Sladič, ki v okviru VZMD pred Sodiščem EU v Luksemburgu zastopajo preko tisoč razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic in delnic slovenskih bank, so - v postopku priprave odgovorov na vprašanja Ustavnega sodišča RS o tem, ali je Sporočilo Evropske komisije o bančništvu res zavezujoče(?) in ali res razveljavlja določila drugih pravnih aktov o pravicah vlagateljev - Sodišču EU poslali predloga, naj v zadevi izvede ustno obravnavo.

Banka Slovenije (BS), Državno pravobranilstvo RS in Državni zbor RS so namreč v pisnih stališčih, ki so jih vložili v postopku pred Sodiščem EU, navedli vrsto očitnih neresnic o tem, kako katastrofalne naj bi bile razmere v slovenskih bankah decembra 2013 in kako naj bi bilo zato - zgolj takrat in zgolj v Sloveniji - Sporočilo Evropske komisije o bančništvu treba obravnavati kot zavezujoče, popoln izbris vseh podrejenih obveznic pri vseh bankah, ki jih je dokapitalizirala država, pa kot edino mogoče tolmačenje načel tega sporočila. Tako je BS v pisnem stališču, ki ga je Sodišču EU oddala aprila 2015, orisovala makroekonomsko stanje Slovenije v decembru 2013 s predpostavkami, ki jih je že pri izbrisu uporabila za njegovo opravičevanje oz. »obrazložitev« - torej z nadaljevanjem in celo dodatnim poglabljanjem recesije - pri tem pa je »spregledala«, da je bilo v času pisanja njenega stališča že več kot leto dni jasno, da so bile te predpostavke skrajno nerealne. Še več - že 4. decembra 2013, torej dva tedna preden je BS odredila izbris, je bil na spletni strani Eurostata javno in uradno objavljen podatek, da je BDP Slovenije na četrtletni ravni prenehal upadati že v sredini leta 2013 (http://ec.europa.eu/eurostat/documents/2995521/5168826/2-04122013-BP-EN.PDF)!

Kot da s tem še ne bi dovolj zavajala najvišjega sodišča EU, je BS v svojem pisnem stališču tudi kapitalski primanjkljaj slovenskih bank jeseni 2013 orisala s skrajno nerealnimi ocenami, pri tem pa »pozabila« omeniti, da je za izdelavo teh ocen najela svetovalni družbi, ki nista zavezani računovodskim standardom in nikoli prej nista opravljali tovrstnih nalog, ter da je BS izbrala tudi »omejen obseg podatkov«, na katerih sta svetovalni družbi izdelali ocene, in jima - seveda ob odličnem plačilu (preko 10 mio €!) - dala še »pojasnila«, kako naj jih izdelata (www.finance.si/8824165/). Zatrjevanja BS, da naj bi bilo decembra 2013, tako stanje v slovenskih bankah, kot makroekonomsko stanje Slovenije izredno slabo, sta v svojih pisnih stališčih kot golo dejstvo nekritično povzela tudi Državni zbor RS in Državno pravobranilstvo RS ter tako še »sama utemeljila stališče«, da naj bi specifične razmere v Sloveniji decembra 2013 terjale specifično tolmačenje pravne narave Sporočila Evropske komisije o bančništvu.

Čeprav je formalnopravno jasno, da so za vprašanje, ali so sporočila Evropske komisije zavezujoči pravni akti EU, podatki o BDP neke države EU in kapitalskem primanjkljaju posameznih bank v tej državi - celo če bi bili verodostojni - povsem irelevantni, je hkrati dejstvo, da so bili Sodišču EU ti podatki posredovani s strani kar treh pomembnih institucij v Republiki Sloveniji, pri čemer vsaka zatrjuje, da je svoja stališča oblikovala samostojno in strokovno. Zato sta pooblaščenci razlaščenih imetnikov v predlogih za izvedbo ustne obravnave poudarjajo, da je - v kolikor se bo Sodišče EU odločilo pri svoji presoji upoštevati tudi navedbe teh institucij - ustna obravnava še toliko bolj potrebna, saj bo razlaščenim imenikom med drugim omogočila sodišču argumentirano predstaviti uradne dokumente, iz katerih bo jasno razvidno tudi, da so bile dejanske razmere v slovenskem gospodarstvu in slovenskih bankah pomembno boljše od tistih, ki sta jih že v času izbrisa/razlastitev zatrjevala Vlada RS in BS, na katere se ta zdaj vnovič sklicuje v svojih pisnih stališčih.