Po aprilski državni dokapitalizaciji irske banke Permanent TSB, kjer ni bilo nikakršnega posega v delnice in podrejene obveznice obstoječih imetnikov, po junijski državni dokapitalizaciji italijanske banke BRC, kjer so imetnike podrejenih obveznic formalno razlastili, a jih še istega dne v celoti poplačali, in po julijski razveljavitvi izbrisa podrejenih obveznic avstrijske banke Hypo na tamkajšnjem Ustavnem sodišču, smo v oktobru dočakali še prve ukrepe že četrte sanacije grških bank v zadnjih šestih letih, ki jasno kažejo, da niti v Grčiji, kjer so štiri sistemske banke prejele že 45 milijard € državne pomoči, zdaj pa je bodo še vsaj 10 milijard €, ne bo nobenega izbrisa - niti delnic, kaj šele obveznic!

»Ob tem bi lahko poenostavljeno zaključili, da so slovenske oblasti namenile 264 milijonov € 30-letnega posojila ter dodatnih 1,6 milijarde € poroštev tudi poplačilu vlagateljev v delnice in obveznice grških bank, hkrati pa so skrajno arogantno in narodno-gospodarsko škodljivo izpeljale - ter še danes skušajo že naravnost bebavo zagovarjati - popolno in brezkompromisno razlastitev vlagateljev v delnice in obveznice slovenskih bank, kar se ponovno potrjuje kot žalostni unikum v EU, s katerim nas lastna oblast zavestno in proaktivno postavlja v vlogo tretjerazrednih državljanov Evrope je kritičen Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ob zgovornem članku »Popolno skubljenje lastnikov obveznic le v Sloveniji« v včerajšnjem Delu, v luči Poročila Vlade o poroštvu RS in odobreni finančni pomoči. Članek v Delu med drugim razkriva, da od štirih grških bank, ki bodo deležne državne dokapitalizacije, dve imetnikom podrejenih obveznic ponujata izbiro med predčasnim odkupom z diskontom in pretvorbo v lastniške deleže, še dve pa zgolj pretvorbo v lastniške deleže, a sta obe ponudbi prostovoljni, pri čemer obstoječi delničarji svojih delnic ne bodo izgubili, temveč se jim bodo tisti, ki bodo nove delnice pridobili bodisi z vplačilom ali s pretvorbo iz obveznic, zgolj pridružili v lastniški sestavi.

V članku je citirana tudi nova nezaslišana trditev vrha Banke Slovenije, češ da to ni problematično, saj naj bi bil izbris od vseh držav EU in bank v teh državah (ki so prejele državno pomoč), nujen zgolj v Sloveniji in to kar pri vseh šestih bankah, ki so imele podrejene obveznice. Da se v Banki Slovenije, ko gre za obrambo šokantnih unikatnih izbrisov, ne ustavijo niti pred najbolj absurdnimi izvajanji, izpričuje še en njihov citat, da je diskontno odkupovanje podrejenih obveznic - torej točno ta ukrep, ki ga zdaj izvajajo banke v Grčiji - bankam v Sloveniji prepovedala zato, ker naj bi »se z odkupi lahko zmanjšala zaščita upnikov banke«!!! Da so podrejene obveznice dolžniški instrumenti in so bili zatorej tudi vsi njihovi izbrisani imetniki upniki bank, naš bančni regulator morda sprenevedavo ne razume; ali pa morda meni, da njihov izbris brez nadomestila ni pomenil zmanjšanja njihove zaščite?!

VZMD tako znova poziva Vlado RS, Ministrstvo za finance in Banko Slovenije, naj končno pripoznajo, da so bile odločitve o takšnih izbrisih in razlastitvah, kot so bile sprejete proti koncu leta 2013, daljnosežno škodljive in predstavljajo veliko napako. Zato naj po dveh letih sprenevedanj, neresnic, zanikanj in zavlačevanj - ki so poleg gospodarske škode že privedla tudi do vrste človeških tragedij - končno pristopijo k iskanju načinov, kako to napako vendarle začeti konstruktivno popravljati.

Preberite več:

Doing-business2015SloveniaV VZMD izražajo zadovoljstvo ob zgledni uvrstitvi Slovenije na področju zaščite pravic manjšinskih delničarjev - 7. mesto v kategoriji »Protecting Minority Investors«, enemu od desetih kazalnikov Poročila Svetovne banke »Doing business 2016«. Hkrati ugotavljajo, da nekatera merila in kriteriji žal ne odražajo dejanskega stanja v konkretni praksi, saj, kot vse kaže, ocenjevanja izhajajo predvsem iz načelnih ali normativnih podlag - opredeljenih v zakonih, statutih, kodeksih ipd.

Glede na desetletne izkušnje iz neposredne prakse so v VZMD - kot edini slovenski mednarodno aktivni in uveljavljeni organizaciji na področju zaščite pravic in interesov manjšinskih delničarjev in individualnih investitorjev - prepričani, da je možnosti tudi za boljšo uvrstitev še precej. Pri tem posebej izpostavljajo pomen ustrezne rešitve primera neupravičene popolne razlastitve imetnikov podrejenih obveznic in delnic podržavljenih slovenskih bank, saj gre za edini tovrsten primer v EU, v zvezi s katerim se je v pomembnem delu izrekla tudi Evropska komisija, v primerljivem pa avstrijsko Ustavno sodišče. Slovensko Ustavno sodišče je primer ocene ustavnosti škandalozne novele Zakona o bančništvu, na podlagi katere je bilo razlaščenih preko 100.000 slovenskih in tujih individualnih investitorjev (posredno, preko pokojninskih skladov ipd., pa preko 500.000 vlagateljev), sprejelo v absolutno prednostno obravnavo decembra 2013.   

Preberite več:

Več prispevkov