Včerajšnje sporočilo Sveta Banke Slovenije je žal le še stopnjevanje dosedanjega načina komuniciranja Banke Slovenije, za katerega je značilna komunikacija s pozicije moči, ne pa z močjo argumentov, ob hkratnem neupoštevanju meril in kriterijev, kot jih deklarira in uporablja sama do drugih in kot jih ne-nazadnje nalagajo standardi evropskih institucij, v prvi vrsti Evropske centralne banke (ECB) in European Banking Authority (EBA).

Iz VZMD s tem v zvezi ponovno sporočajo, da so vložili Kazensko ovadbo zaradi prepričanja, da je Banka Slovenije, ki jo predstavlja njen Svet, kršila tedaj zavezujoča določila Zakona o Bančništvu - 1 (ZBan-1), v povezavi z veljavnimi in zavezujočimi določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Banka Slovenije je po prepričanju VZMD ravnala v nasprotju z 337. členom ZGD-1, ko ta ni omogočila drugim obstoječim delničarjem, da bi pod pogoji, ki jih je Banka Slovenije dala Republiki Sloveniji, dokapitalizirala NLB d.d. S tem je dotedanjim delničarjem NLB d.d. nastala škoda, Republika Slovenija pa je porabila več proračunskih sredstev, kot bi jih bilo sicer potrebno, hkrati pa ima zaradi ravnanja Banke Slovenije tudi protipravno korist. Tako VZMD nikakor ne posplošuje očitkov članom Sveta Banke Slovenije, temveč jim očita izvršitev konkretnih dejanj, ki jih Kazenski zakonik Republike Slovenije, v 5. odstavku 257. člena, izrecno določa za kazniva in za katera je predpisana kazen od 1. do 8. let zapora. 

Ali je Kazenska ovadba, ki jo je VZMD na Specializirano državno tožilstvo sicer vložil že 6. 3. 2015, upravičena ali ne, bodo presodili pristojni pravosodni organi. Glede na dejstvo, da organi pregona preiskujejo očitana dejanja, pa očitno navedbe v Kazenski ovadbi niso brez temelja. Njen podpisnik, Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, pa je po javni objavi Kazenske ovadbe tudi v Odmevih TV Slovenija podal še dodatna pojasnila ter med drugim zatrdil, da »se pod Kazensko ovadbo ne podpiše zlahka ter da jih VZMD še zdaleč ne vlaga »po tekočem traku«, zato so vsi tam navedeni argumenti tehtni«.

Banka Slovenije v svoji komunikaciji ne dopušča dvoma, da je sanacija bank, ki je potekala po zasnovi in pod nadzorom Sveta Banke Slovenije, izvedena na najboljši možni način in ne dovoljuje neodvisne presoje ne/uspešnosti enega najpomembnejših projektov zadnjega desetletja v Republiki Sloveniji. Tako še vedno ne razkriva niti temeljnih podatkov, ki bi omogočali objektivno in strokovno ekonomsko presojo sredstev, ki bi bila potrebna za optimalno sanacijo. Ob tem je bilo med drugim - po doslej znanih podatkih in navedbah posameznih uglednih ekonomistov - v sanacijo vloženih vsaj 3 milijarde € preveč sredstev, česar posledice vsekakor nosijo vsi državljani ter perspektiva gospodarskega okolja in Republike Slovenije nasploh.

Da je sanacija bank problematična tudi s pravnega stališča, potrjuje skoraj trideset vloženih ustavnih pobud, ki so jih poleg malih delničarjev, imetnikov obveznic in predstavnikov raznih skladov in bank, vložili strokovni organi, kot so Okrožna in Višja sodišča, Državni svet RS in Varuh človekovih pravic RS. Pri tem zaradi slabega pravnega temelja sanacije bank, sodišča ne morejo opravljati svoje osnovne funkcije - sojenja. Svet Banke Slovenije uporablja za presojo in oceno lastnega dela drugačna merila, kot so merila, ki jih ta-isti Svet uporablja pri presoji za odvzem licenc predsednikom in članom uprav bank. V vsaj enem primeru je vložena kazenska ovadba - že nekaj dni po vložitvi s strani same Banke Slovenije - zadostovala za odvzem licence predsedniku uprave ene od slovenskih bank.

V VZMD so prepričani, da bi morali odločevalci, pri imenovanju posameznih oseb na odgovorna mesta, razpolagati z vsemi relevantnimi podatki, zato je ob predlogu Guvernerja, dr. Boštjana Jazbeca, da predlaga v ponovno imenovanje mag. Janeza Fabijana za Viceguvernerja, med drugim (v apelu poslancem pred glasovanjem) objavil tudi navedeno Kazensko ovadbo, katere pomen se Svet BS zdaj trudi relativizirati brez vsakršnih argumentov. Objava ovadbe je tako izvršena v javno korist, saj se mora tudi obča in strokovna javnost seznaniti s konkretnimi očitki ravnanj Sveta Banke Slovenije.  Navedeni predlog Guvernerja za ponovno imenovanje so strokovni sodelavci VZMD sprejeli s presenečenjem in ogorčenjem tudi zato, ker je sam Guverner ob nastopu funkcije med drugim zagotovil, da bo, pri presoji in predlaganju novih Viceguvernerjev upošteval dejstvo, da so sedanji, torej tudi mag. Janez Fabijan, nadzorovali delo bank tedaj, ko je nastajala »bančna luknja«, zatorej bo storil vse, da bodo odgovorna mesta v Banki Slovenije zasedle neobremenjene strokovne osebe (Dnevnik, 11. 7. 2015).

Celo več, v svoji komunikaciji Svet Banke Slovenije tudi poslancem Državnega zbora RS odreka sposobnost objektivne presoje in ocene dosedanjega dela Sveta Banke Slovenije ter manipulativno skuša zvračati odgovornost in krivdo za neimenovanje mag. Fabijana na prizadevanja in ravnanja VZMD. Toliko bolj se potrjuje prepričanje VZMD, da je odsotnost strokovnega dela in sposobnosti vsaj minimalne samokritične presoje ter ocene lastnega dela Sveta Banke Slovenije, v veliki meri vzrok za stanje v bančnem sistemu, s kakršnim smo se soočili pred dvema letoma, katerega posledica in del je bila tudi nadvse sporna sanacija bank.

Danes bo v Državnem zboru RS, v okviru začete julijske redne seje, potekalo glasovanje o predlogu za imenovanje dosedanjega Viceguvernerja Banke Slovenije, mag. Janeza Fabijana za nov  6-letni mandat. Zato se v Državnem zboru danes mudi tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ki je včeraj na vodje poslanskih skupin naslovil prošnjo za srečanja, namenjena predvsem seznanitvi poslancev s tehtnimi argumenti in resnimi pomisleki v zvezi z omenjenim predlogom.

Tozadevno utemeljeno začudenje so strokovnimi sodelavci VZMD izrazili že ob izglasovanju omenjenega predloga na Mandatno-volilni komisiji, dne 2. 7. 2015. Pri tem so se osredotočili predvsem na dejstva in momente, ki v dosedanjih razpravah še niso bili obravnavani, v prvi vrsti so to navedbe iz Kazenske ovadbe, ki jo je VZMD na Specializirano državno tožilstvo vložil zoper Guvernerja in Viceguvernerje Banke Slovenije, dne 6. 3. 2015 - zaradi dela, ki vzbuja resen in utemeljen dvom v zakonitost njihovega dela in ravnanj. Na podlagi omenjene Kazenske ovadbe »je kazenska preiskava zoper vodilne v Banki Slovenije v teku,« so potrdili na Nacionalnem preiskovalnem uradu, po navedbah v Dnevniku TV Slovenija 1, dne 2. 7. 2015.  

»Medtem ko je Državni zbor uvedel parlamentarno preiskavo o sanaciji bank in bo ugotavljal odgovornost za sporno sanacijo, pa naj bi ta-isti Državni zbor ponovno imenoval na mesto Viceguvernerja osebo, ki jo bodo preiskovali,« je izpostavil mag. Verbič ter dodal: »V VZMD menimo, da bi bilo potrebno, vsaj v primerih imenovanj na ključna mesta upoštevati kriterij minulega dela, odgovornosti ter strokovnih in etičnih ravnanj, ne pa celo ponovno imenovati ljudi, za katere lahko domnevamo, da se bodo v prihodnje morda trudili prikrivati svoje napake, katerih posledice nosijo prav vsi državljani, vključno z oteženo prihodnjo perspektivo Republike Slovenije.«

Ob tem v VZMD opozarjajo na vodilno vlogo Viceguvernerja, mag. Janeza Fabijana, pri sporni sanaciji bank, ki naj bi jo Državni zbor RS preiskoval, a hkrati ponovno imenoval ključnega akterja?! Hkrati izpostavljajo, da je Banka Slovenije članom uprave Gorenjske banke odvzela licenco za opravljanje funkcije člana uprave, ker so bili člani uprave ovadeni zaradi zlorabe položaja. Banka Slovenije, ki jo je v postopku odvzema licence zastopal Svet Banke Slovenije, katerega član je tudi kandidat mag. Fabijan, se je postavila na stališče, da je bila zaradi kazenske ovadbe Gorenjska banka izpostavljena tveganju izgube ugleda in ta razlog opredelila, kot ključnega za odvzem licence.

Smernice EBE v točki 13.5 določajo, da se pri presoji ali je član uprave še vedno primeren upoštevajo med drugim sledeči dejavniki: Ali je član uprave obsojen ali v pregonu zaradi kaznivega dejanja, zlasti (torej ne izključno) kaznivih dejanj po zakonih, ki urejajo bančno ali finančno dejavnosti, kaznivih dejanj nepoštenega ravnanja ali finančnega kriminala, davčnih kaznivih dejanj, finančnega drugih kaznivih dejanj po zakonodajo v zvezi z gospodarskimi družbami. Kandidat je torej (so)ocenil, da člani uprave Gorenjska banke niso več primeri za opravljanje funkcije člana uprave, ker je policija (tedaj) preiskovala, ali naj bi storili kazniva dejanja, sedaj pa ista oseba kandidira za položaj, kjer bo moral tudi v prihodnje ocenjevati ali so člani uprave primeri za opravljanje funkcij, pa je ravno sam ovaden zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja. Skladno s strogo prakso Banke Slovenije takšna ovadba pomeni izključujoč faktor za opravljanje dela člana uprave slovenske banke.

Zaradi kazenske ovadbe in preiskave je kandidat neprimeren za funkcijo, saj v bodoče ne bi mogel postaviti dovolj visokih etičnih meril članom uprav slovenskih bank, ker je sam v kazenskem postopku. Dodati je, da je kandidat sodeloval in podpisoval listine pri vpisu dokapitalizacije NLB d.d. v sodnem registru. Višje sodišče v Ljubljani je že odločilo, da listine, ki naj bi jo podpisal kandidat Fabijan ni bilo med listinami, ki bi morale biti priložene sodišču. Listina pa se je »našla« v ponovljenem postopku, kljub temu, da po javnih dokumentih ta v času, ko je kandidat Fabijan so-urejal vpis dokapitalizacije NLB d.d. ta ni obstajala!?!