Dva tedna po vložitvi Predloga za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM na Ustavno sodišče RS in teden dni po šokantnih razkritjih dr. Tadeja Kotnika, člana Strokovnega sveta VZMD in prvo-podpisnika Ustavne pobude (VIDEO), ravnokar na nujni seji Odbor za finance in monetarno politiko Državnega zbora RS, v sklopu razširitve dnevnega reda obravnava »Pobude in zahtevi Vseslovenskega združenja malih delničarjev in drugih, za oceno ustavnosti več določb Zakona o bančništvu«, vključno s Predlogom za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje Nove kreditne banke Maribor, d.d.

Pobudo in današnje odločanje je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, pospremil z besedami: »Neglede na siceršnje postopke prodaj in različna stališča v zvezi s privatizacijo, je potrebno v obče dobro prodajo prašička za pičlih 200 cekinov, čeprav v njem žvenketa vsaj 1.000 cekinov, zadržati - posebej, ker gre v primeru NKBM namesto cekinov za milijone evrov razlaščenih državljanov in vseh davkoplačevalcev, namesto prašička pa za NKBM s celotno mrežo, komitenti, nepremičninami, terjatvami ter ne-nazadnje bazami podatkov in arhivi. V VZMD upamo, da se bodo za zadržanje zavzemali tudi vsi tisti, ki so v zadnjih dneh zagotavljali, da je tudi v primeru (očitne!) pre-kapitaliziranosti slovenskih bank ta denar še vedno v slovenskih bankah in še ni odšel v privatne žepe…« Nekaj takšnih zagotovil ter poizkusov pomirjanja spričo vse očitnejšega »ropa stoletja« je bilo moč slišati tudi na petkovi Nujni seji Komisije za nadzor javnih financ v Državnem zboru RS (VIDEO POSNETEK ekipe VZMD.tv / investo.TV).

VZMD je 2. februarja 2015, v imenu razlaščenih imetnikov delnic NKBM, ki so se pridružili postopkom pod okriljem VZMD, na Ustavno sodišče RS vložilo Predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM, vse do odločitve o Pobudi za presojo ustavnosti sporne novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L). Slednja je namreč prinesla podlago za razlastitev tudi blizu 100.000 delničarjev NKBM - poleg delničarjev petih drugih slovenskih bank, skupaj z 2.000 imetniki podrejenih obveznic ter cca. 500.000 državljani, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah.

Predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM je VZMD vložil preko odvetnice Tamare Kek, tako kot omenjeno Pobudo za presojo ustavnosti ZBan-1L - oglejte si VIDEO POSNETEK z novinarske konference VZMD o maja 2014 vloženi Pobudi iz naslova izbrisanih delnic oz. v imenu razlaščenih delničarjev slovenskih bank. Ti se postopkom zaščite njihovih pravic, interesov in premoženja, ki jih vodi VZMD, lahko pridružijo brez kakršnihkoli stroškov, le s podpisom na strežniku VZMD objavljenega Pooblastila odvetnici in Izjave o lastništvu vrednostnih papirjev.

Ob številnih in raznoterih postopkih, ki jih je VZMD sprožil tudi v imenu razlaščenih imetnikov obveznic slovenskih bank - ter s tem povezanimi intenzivnimi aktivnostmi doma in v tujini - je  mag. Verbič ob Predlogu Ustavnemu sodišču izpostavil: »Na podlagi sila sporne, z vidika posledic pa naravnost šokantne novele Zakona o bančništvu je bilo - poleg izjemne škode za slovensko poslovno-investicijsko okolje in kredibilnost - ob skladih in institucionalnih vlagateljih, domačih in tujih, na ljubljanski in varšavski borzi, razlaščenih preko 100.000 malih, večinoma nepoučenih vlagateljev, tudi iz naslova odmevne javne prodaje državnega deleža v NKBM, ter imetnikov delnic in podrejenih obveznic NLB, NKBM, Abanke, Banke Celje ter Probanke in Factor banke.«

Pri tem velja opozoriti še, da sta 17. novembra 2014 dr. Peter Glavič, predstavnik Civilne iniciative »Izbrisani mali delničarji NKBM«, in mag. Verbič na poslance Državnega zbora RS naslovila Pobudo za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj končno pridobi sporno metodologijo in izračune ter zapisnike Medresorske komisije in Usmerjevalnega odbora. Temu sta priložila tudi Analizo dogajanja v zadnjih petih mesecih ter Poudarke in ugotovitve strokovnih sodelavcev VZMD, ki so bili sicer Državnemu zboru RS poslani že maja 2014, vendar jih slednji dotlej žal ni obravnaval. Pobuda, skupaj z utemeljitvami, je bila poslana tudi Predsedniku Vlade RS, Predsedniku Državnega sveta RS, slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu, Ministru za finance in Guvernerju Banke Slovenije.

Zato sta 19. novembra 2014 pisala še Predsedniku Vlade RS in Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) ter predlagala prednostni nakup delnic za 150 M€ (takrat najvišja znana ponudba). Pri tem je bila ponujena tudi sporazumna rešitev za izbrisane delnice v vplačani višini 524 M€ + 64 M€, upoštevanje obresti in dividende v letih 2007-2014. Sredstva bi zbrali od razlaščenih delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic, vzajemnih skladov, zaposlenih v NKBM, gospodarskih subjektov, lokalnih skupnosti, državljanov idr. Razlaščeni imetniki delnic in obveznic ter zaposleni bi imeli pri prodaji NKBM prednostno pravico do nakupa, država pa bi jim morala v kupnini priznati odvzeto lastnino.

Kabinet Predsednika Vlade RS je omenjeno ponudbo poslal Ministrstvu za finance RS, ki je 5. decembra 2014 odgovorilo, da do odločitve Ustavnega sodišča RS ne bo komentiralo pobude. Takoj po objavi podaljšanja roka za zbiranje zavezujočih ponudb so se predstavniki Civilne iniciative in VZMD s ponudbo obrnili neposredno na SDH. Odgovor so prejeli pred prazniki - z njim se v SDH »izgovarjajo« na pogoje Evropske komisije - naknadna vključitev dodatnega ponudnika v prodajni postopek mimo razpisnih pogojev bi lahko predstavljala problem z vidika prepovedanih državnih pomoči. Predlagali so, da se pobudniki obrnejo neposredno na njihovega finančnega svetovalca Lazard Frères. To so tudi storili, vendar je do pravih razgovorov z izvršno direktorico Nicole Arditti prišlo šele po praznikih in ti žal niso obrodili ustreznih rezultatov.

Predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM je VZMD vložil skladno s 161. členom Ustave RS, po katerem lahko Ustavo sodišče pod pogoji, ki jih določa zakon, do končne odločitve v celoti ali delno zadrži izvrševanje akta, katerega ustavnost in zakonitost presoja. Enako pooblastilo Ustavnemu sodišču daje tudi 39. člen ZUstS, ki določa, da sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona ali drugega predpisa ali splošnega akta za izvrševanje  javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Pobudniki želijo z vložitvijo predloga za začasno zadržanje aktivnosti države v zvezi s prodajo NKBM d.d., ki jih država izvaja na podlagi javnega pooblastila, na podlagi katerega sprejema odločitve v zvezi s privatizacijo državnega premoženja, preprečiti nepopravljivo in nenadomestljivo škodo, ki bo nastala na eni strani pobudnikom in drugim razlaščenim lastnikom delnic NKBM d.d. na podlagi že izrečenih in neustavnih izrednih ukrepov na podlagi izpodbijane ureditve po ZBan-1, in na drugi strani banki in državi, ki namerava predmetno banko prodati daleč pod njeno knjigovodsko in realno vrednostjo, s čimer bodo posledično prizadete tudi javne finance in nacionalni interes.

Pobudniki so bili dolgoročni lastniki delnic NKBM d.d., saj jih v obdobju 2007-2013 niso prodali; prav dolgoročni vlagatelji pa so bili tudi želja države, kot sledi iz Povzetka prospekta za ponudbo delnic javnosti (Nova KBM, novembra 2007, točka 5.2.7). Razlastitev in izbris delnic, izvršena z Odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 17. 12. 2013, predstavljata nezakonit odvzem premoženja, ki krši z Ustavo in z EKČP zajamčene človekove pravice in temeljne svoboščine. Poleg tega gre za ustavno nedopustno nelojalno konkurenco tujih pravnih oseb v primerjavi z domačimi. Postopek odvzema premoženja je bil povezan z vrsto dokazanih nezakonitih, neustavnih in goljufivih dejanj države. Zato pobudniki Ustavnemu sodišču predlagajo, da odloči o začasnem zadržanju prodaje NKBM do odločitve o pobudi pobudnikov.

Ustavno sodišče je 18. 12. 2013 zavrnilo predlog lastnikov podrejenih obveznic za začasno zadržanje izvrševanja členov novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki so omogočili izbris teh vrednostnih papirjev in razlastitev njihovih imetnikov. Takrat je bila v pripravi dokapitalizacija bank, ki bi jo začasna odredba zaustavila (to bi bilo sicer za delničarje bolje), Ustavno sodišče pa je odločalo na podlagi neutemeljenih groženj države in Banke Slovenije, da bi zadržanje izbrisa povzročilo stečaj največjih treh bank in kolaps celotnega finančnega sistema v Republiki Sloveniji. Pri podrejenih obveznicah gre za finančno obveznost banke z natančno določeno vrednostjo tako glavnice kot pripadajočih obresti, zato je kasnejše pošteno finančno nadomestilo možno.

Pri delnicah je drugače. Vrednost delnic niha, vendar so dolgoročno donosnejše od vezane vloge (depozita) v banki. Večina tujih delniških indeksov zdaj že presega predkrizno vrednost, slovenski pa je zaradi slabega gospodarjenja države in prisiljenih razprodaj še daleč od ravni, ki jih je dosegal v letih pred krizo. Zato pobudniki in vlagatelji tega predloga zahtevajo vračilo delnic v vrednosti vplačanih sredstev, zvišano za pripadajoče obresti in znižano za izplačane dividende. Če bo banka prodana, normalno zvišanje vrednosti delnic ne bo več mogoče, škodljive posledice pa ne bodo več popravljive, saj država delnic ne more več vrniti. In 'prodati'  (dejansko podariti) jo namerava za slabo tretjino (200 M€) knjigovodske vrednosti (ki je 30. 9. 2014 znašala 624 M€) ali desetino objektivno iztržljive vrednosti (1900 M€), kar je nacionalno škodljivo.

Že iz navedenega je razvidno, da bi s prodajo NKBM pred odločitvijo o njihovi pobudi za oceno ustavnosti ZBan-1, za katero pobudniki menijo, da je v celoti utemeljena, nastale nedvomno hujše in nesorazmerne posledice v primerjavi s koristmi, ki bodo na drugi strani nastale NKBM in bančnemu sistemu. Glede na javno dostopne podatke, kot že rečeno, namerava država banko NKBM prodati daleč pod njeno knjigovodsko vrednostjo, kar pomeni, da takšna prodaja banke v državni lasti tudi ni v interesu države in državljanov Republike Slovenije

Glede na navedeno so pobudniki prepričani, da jim bodo (tako kot ostalim bivšim imetnikom delnic NKBM), tudi ob upoštevanju neustreznega in ustavno neskladnega odškodninskega varstva po ZBan-1L, v primeru prodaje NKBM pred odločitvijo o njihovi pobudi in ostalih vloženih pobudah za oceno ustavnosti ZBan-1, nedvomno nastale nepopravljive škodljive posledice. Na drugi strani bo škoda, kot že rečeno, nastala tudi banki, ki bo prodana daleč pod njeno knjigovodsko vrednostjo. S tem pa bo neposredna škoda nastala tudi državi in državljanom Republike Slovenije

Preberite več:

Šokantna razkritja dr. Tadeja Kotnika, člana Strokovnega sveta VZMD in prvo-podpisnika Ustavne pobude (VIDEO), so ob upravičenem razburjenju javnosti naposled prinesla upanje za ureditev razmer v Banki Slovenije, slovenskem bančništvu, finančnem ter ne-nazadnje kapitalskem trgu. V tem duhu ter ob pomembnem poenotenju političnih strank je potekala petkova Nujna seja Komisije Državnega zbora RS, z edino točko dnevnega reda: »Delovanje Banke Slovenije v povezavi z dokapitalizacijo bank ter izbrisom delnic in podrejenih obveznic«.

Nujne seje so se, poleg dr. Kotnika, udeležili tudi vabljeni predstavniki VZMD, mag. Kristjan Verbič, odvetnik VZMD in razlaščenih imetnikov Miha Kunič ter ekipa VZMD.tv / investo.TV, ki je pripravila VIDEO POSNETEK uvodne predstavitve dr. Kotnika, z nekaj pomembnejšimi replikami nekdanji Premierki mag. Alenki Bratušek, Državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance, g. Metodu Dragonji, in Guvernerju Banke Slovenije, dr. Boštjanu Jazbecu.

V VZMD pozdravljajo konstruktivno držo in poenotenje političnih strank ob zadevni problematiki ter sprejem vseh predlaganih sklepov na Nujni seji Komisije za nadzor javnih financ, kakor tudi sklepov Državnega zbora RS z 29. in 30. 1. 2015, o aktivnostih Banke Slovenije pri sanaciji bančnega sistema in upravljanju državnega premoženja v DUTB. Zadevne sklepe Državnega zbora so v VZMD pozdravili tudi z vidika njihove pobude - že 17. novembra 2014 naslovljene na poslance Državnega zbora RS - za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj končno pridobi sporno metodologijo in izračune ter zapisnike Medresorske komisije in Usmerjevalnega odbora. Takrat so strokovni sodelavci VZMD posredovali tudi Analizo dogajanja v zadnjih petih mesecih ter Poudarke in ugotovitve strokovnih sodelavcev VZMD, ki so bili sicer Državnemu zboru RS poslani že maja 2014, vendar jih slednji dotlej žal ni obravnaval. Pobuda, skupaj z utemeljitvami, je bila tedaj med drugim poslana tudi Predsedniku Vlade RS, Predsedniku Državnega sveta RS, slovenskim poslancem v Evropskem parlamentu, Ministru za finance in Guvernerju Banke Slovenije.

TEKST GOVORA dr. Kotnika

Lep pozdrav vsem.

Nacionalizacijski izbrisi_2013-2014Skoraj vse razprave na to temo se začnejo z vprašanjem motiva. Osebno menim, da gre pretežno za verigo slabo premišljenih, slabo usklajenih odločitev, vsaka je utesnila manevrski prostor za naslednjo, vsak naslednji člen verige je zato vedno bolj peljal v slabo smer, in imamo danes to sejo.

Tri uvodna pojasnila, ker se mnogi mediji napačno sklicujejo name. Prvič, pišejo BS je kriva vsega. BS je zadnji člen verige, po MF, takratni vladi, poslancih takratne koalicije, če ti ne bi ustvarili prejšnjih členov verige, je ne bi bilo, bom to natančno opisal, če mi daste 15 minut. Drugič, piše se Jazbec je kriv, ampak v BS je ureditev taka, da odloča svet, pa tudi njihova pravna služba ima zelo močna samostojna pooblastila, celo vrsto spornih odločb je sprejela sama, kot odgovorna oseba jih je podpisala direktorica Jasna Iskra, take so šle iz hiše in so veljavne. Tretjič, piše se o ponarejanju, kar je po KZ‑1 kaznivo dejanje, moj vir je uporabil izraz potvarjanje oziroma prirejanje, tega v KZ-1 ni, je blažja oblika. To za začetek, zdaj pa k tej verigi. Da ne bom predolg, bom opisoval primer NLB, pri ostalih bankah je bilo podobno.

Slovenija je priglasitev pomoči NLB začela 7. januarja 2013, bistven sestavni del take priglasitve je načrt prestrukturiranja, z MF tega poslali 25. marca in potem čakali, več mesecev ni bilo odziva EK, 1. avgusta 2013 pa je EK objavila Sporočilo, da mora pri državni pomoči bankam priti do porazdelitve bremen (angleško burden sharing), ki ima lahko tri oblike: delni odpis, pretvorbo terjatev v delnice, v skrajnjem primeru pa izbris; izrecno so dopuščene izjeme.

4. septembra 2013 je uradnik EK Franck Dupont, član pododdelka C-5 oddelka C direktorata za konkurenco EK državnemu sekretarju MF mag. Mitji Mavku sporočil, predsedujoči - ta dopis vlagam, da pri NLB zahtevajo okrepljeno porazdelitev bremen  (angleško enhanced burden sharing) na hibridne instrumente NLB. To je bila koda; Sporočilo EK govori o porazdelitvi bremen, nikjer o okrepljeni porazdelitvi bremen, je pa jasno, da je najbolj “okrepljen” od teh ukrepov izbris. Da je bil to dejanski pomen te kode, je očitno, tudi z MF in BS so že velikokrat povedali, da je bil zahtevan izbris, ampak naj vam to uradno potrdi mag. Mavko, mag. Tomaž Čemažar z BS, ali dr. Matija Damjan z Inštituta za primerjalno pravo, vsi trije so sodelovali v teh razpravah z EK.

Z MF ali BS bi takrat lahko ugovarjali pred EK, da se je postopek začel pred 1. avgustom 2013, že 7. januarja, in se zato Sporočilo zanj ne uporablja. To so storili Avstrijci pri Hypu, Italijani pri Monte dei Paschi, na MF pa so zahtevo uradnika EK sprejeli in v načrt 13. septembra 2013 vključili izbris hibridov. To razberemo iz naslednjega Dupontovega dopisa, 16. septembra 2013 pohvali Mavkovo odločitev, da je tri dni prej v načrt prestrukturiranja NLB vključil izbris hibridnih obveznic. Ta dopis tudi vlagam.

S tem je bil sklenjen prvi člen verige, ker je to pomenilo zavezo MF, da bo kapital NLB izračunan za negativnega, čeprav ga sploh še niso začeli računati, še več, niti presečni datum za ta izračun še ni nastopil. Samo pri negativnem kapitalu je namreč mogoče izbrisati delnice banke, kar je potrebni pogoj, da se lahko nato poseže v hibridne obveznice. Skratka, dana je bila zaveza, da bo kapital NLB 30. septembra negativen, čeprav je 30. junija po mednarodnih računovodskih standardih (MRS) znašal plus 972 milijonov evrov. Za vaš vpogled, kdaj je bila ta zaveza vpisana v delovni in kdaj v uradno vloženi načrt prestrukturiranja, predlagam, da DZ od MF zahteva vse različice tega načrta med 25. marcem in 9. decembrom 2013 vključno, tudi neuradne delovne različice, ki so si jih izmenjevali uradniki MF in EK, vam bom dal njihova imena in e-naslove, in pogledate, kako so se zaveze spreminjale. Mogoče je smiselno, da to neodvisno pridobite še od EK, da ne bi kje kaj izginilo. Že omenjeni odgovor Duponta s 16. septembra 2013 vsebuje po izraženem zadovoljstvu, da bo izbris hibridov, pričakovanje, da se bo izbrisalo še podrejene obveznice, tudi NLB 26, ki so jih ponujali na okencih. To je huda samovolja nižjega uradnika EK, z MF bi moral takratni minister dr. Uroš Čufer kot odgovorni protestirati pri uradniku EK enakega ranga, komisarju za konkurenco Joaquinu Almunii. Za še ta izbris bi moral pa biti kapital NLB bolj negativen od minus 115 milijonov evrov; drugače bi z izbrisom vseh hibridov kapital postal pozitiven in se v podrejene obveznice, tudi NLB26, ne bi smelo posegati. To lahko potrdijo tu prisotni, MF, BS, to je jasno iz določil ZBan-1. Tudi na to zaostreno zahtevo so na MF nato pristali in so v naslednjo delovno različico načrta prestrukturiranja vključili zavezo izbrisa tudi NLB26, s tem pa zavezo, da bo kapital izračunan za negativnega vsaj minus 115 milijonov evrov! Spet, pisno in uradno, še preden so karkoli začeli računati! To je bil drugi člen verige. Tudi to boste razvideli s primerjavo zaporednih načrtov prestrukturiranja, predlagam, da jih res pridobite, tudi delovne različice, od MF in neodvisno od EK. Zdaj pridemo do tretjega člena v verigi, pisanja zakona, ki je sploh omogočil izbrise. Prvi polni predlog je nastal 19. septembra, dikcija iz Sporočila EK "konverzija ali odpis" se je spremenila v "odpis ali konverzija", torej je šel odpis na prvo mesto. Na ta predlog zakona je MF pridobil tri pravna mnenja - pravne pisarne ZBS, AZN in ATVP, vsa mnenja dobite pri MF, lahko dam tudi jaz. Vsa tri so se strinjala, da je zakon protiustaven. Kljub temu je MF predlog zakona posredoval vladi in 25. septembra 2013 je bil sklenjen tretji člen verige. Vlada je bila že seznanjena še z dvema mnenjema, Inštutut za primerjalno pravo je ocenil, da bi bil poseg v NLB26 protiustaven, pisarna Clifford Chance, največja v EU za bančno pravo, dežurna svetovalka ECB, pa, da bi kršil tudi mednarodno bančno pravo. Vlada je kljub temu 10. oktobra 2013 potrdila predlog zakona, prejšnjo dikcijo "odpis ali konverzija" je zamenjala s "prenehanje ali konverzija" in sklenila četrti člen verige. Predlog je šel v DZ, tu se prvič neposredno omeni vloga BS, na 21. redni seji OFMP 23. oktobra 2013 je mag. Mavko povedal, da so negativna pravna mnenja v zmoti, da je taka praksa že na Nizozemskem, v banki SNS Reaal da so izbrisali podrejene obveznice, in zamolčal, da so že 11. julija 2013, tri mesece in pol pred tem njegovim pričanjem, imetnike poplačali v celoti, torej gre najmanj za zavajanje poslancev. Ampak če se vrnem k BS, mag. Mavko uradno pove “Popolnoma jasno je, da je predlog zakona nastal v sodelovanju med MF in BS.” Poslanci DZ so glasovali o zakonu 29. oktobra 2013. Pred tem jim je državna sekretarka MF mag. Mateja Vraničar zagotovila, da je bil izbris že v Španiji, na Cipru in Nizozemskem. To je neresnica, tudi guverner jo je v sredo glede Cipra dvakrat ponovil, ampak tam so tako obveznice kot depozite BoC vse pretvorili v delnice, nič izbrisa, v Španiji so podrejenim obveznicam z dospetjem odpisali manj kot šestinko, na Nizozemskem sem pa že povedal, na koncu so vse dobili, torej tudi Vraničarjeva je vsaj zavajala. Koalicija je soglasno sprejela predlog, opozicija je bila vsa proti, ampak s tem peti člen še ni bil sklenjen, ker je še pravna služba DS podala mnenje, da je zakon protiustaven in DS je izglasoval veto. Nazaj v DZ, poslance je o nespornosti spet prepričevala mag. Vraničarjeva, spet so bili le koalicijski poslanci za, vsi ostali proti, zakon je bil sprejet 14., začel veljati 23. novembra 2013. Peti člen verige.

Potem so na BS in MF do 18. decembra čakali na dovoljenje EK za državno pomoč, dovoljenje pa velja le, če so ukrepi iz načrta prestrukturiranja izvršeni. In v tem načrtu je bilo tudi uradno obljubljeno, da bodo izbrisane tako vse hibridne kot vse podrejene obveznice NLB, torej da bo kapital NLB prepoznan za negativnega vsaj minus 115 milijonov evrov, čeprav izračunov še ni bilo! Zdaj se zatrjuje, da BS ni imela nobenega vpliva na metodologijo tujih ocenjevalcev. Ampak takrat je guverner javno govoril precej drugače, 7. novembra 2013 je za RTV Slovenija povedal, citiram: "Metodologija in predpostavke za izdelavo testov bančnega sistema so stvar vsakodnevnih pogajanj in usklajevanj, ki na BS trajajo že od avgusta". Štiri mesece so se torej "na BS pogajali in usklajevali metodologijo", ki je na koncu dala negativen kapital pri vseh bankah in tako omogočila povsod izbris. Kako gre to skupaj z zdajšnjim zatrjevanjem, da BS ni mogla nič vplivati na to metodologijo, ki naj bi bila enotna za vse v EU? Kaj so potem pogajali in usklajevali štiri mesece? In tudi trditve, da so bili stresni testi ECB oktobra lani enaki za vse je neresnična, celo v posamezni državi so ene banke vrednotili statično, druge dinamično s svežimi podatki (recimo v Belgiji tri : tri), scenariji pa so bili tudi ločeni po državah, in prav za Slovenijo, zdaj za 2014 že vemo zagotovo, daleč najbolj zgrešeni navzdol, dvakrat bolj kot pri katerikoli drugi državi, in BS ni ugovarjala ali predlagala prehoda na dinamično vrednotenje.

Kdo se tu spreneveda?

Eden mojih virov iz BS mi je 28. oktobra 2013 povedal, citiram “metodologijo dogovarjamo vsak dan, iz EK pa kar pritiskajo in ne bodo spustili skozi, če kapital ne bo povsod negativen in če ne bo povsod izbrisa”, konec citata. Za dokaz predlagam, da DZ ali morebitna preiskovalna komisija pridobi datoteke takratnih vrednotenj, stresnih testov in AQR, z izračuni kapitala tako za delujoče kot nedelujoče podjetje, pridobite zaporedne delovne različice teh datotek, kako so se spreminjale med 15. avgustom in 12. decembrom 2013.

Morda bo BS trdila, da te vmesne datoteke ne obstajajo, da so kapital izračunali samo enkrat, 12. decembra 2013, ampak to ni res, vsaj dva meseca so zaganjali te simulacije, spreminjali slabilne količnike po različnih postavkah aktive, zato še enkrat, pridobite te vmesne datoteke od BS in neodvisno od ocenjevalcev samih, najbolje bi bilo takoj. Še enkrat citiram guvernerja, “Metodologija in predpostavke so stvar vsakodnevnih pogajanj in usklajevanj”. In ta usklajevanja, če sem zelo konkreten, so potekala do 9. decembra dopoldne, takrat so kot zadnjo dorekli še vrednost enega od kapitalskih blažilnikov, spremenili so ga za več sto milijonov evrov - to je bil dogovor med BS in ocenjevalci. Preverite še to pri BS, kot dodaten dokaz, da je imela BS dejansko velik vpliv na metodologijo in jo je 9. decembra dopoldne tudi izdatno spremenila. S tem je bil sklenjen šesti člen verige, torej z izdelavo dokončne metodologije, po štirih mesecih vsakodnevnih pogajanj in usklajevanj, so družbe Deloitte, Roland Berger, Ernst and Young, Oliver Wyman, zagnale še zadnji krog izračunov in 12. decembra 2013 pri vseh bankah ugotovile dovolj negativen kapital za izbris vseh podrejenih obveznic vseh redov, povsod v ostrem kontrastu z močno pozitivnimi uradnimi kapitali po MRS na isti dan. Vse to, ker je biti obljuba v načrtih prestruktiruranja že dana in je zato morala biti izpolnjena!

Dne 17. ali pa 18. decembra 2013, ne vem kateri dan je pravi, BS s tajnimi odločbami izvrši izbrise, sklenjen je še zadnji, sedmi člen te verige, poti nazaj ni več, 16. decembra 2014 še pri Banki Celje. Odločbe o izbrisu so tajne in tako sploh ne veš, kaj in kako spodbijati, zato da poteče 8 dni za registrski spor, 15 dni za spor po ZBan-1, 30 dni za spor po ZUS, 60 dni za ustavno pritožbo, in so tajne še naprej, za vsak primer. Dokler ne pricurljajo v javnost mimo uradnih poti, šele potem jih objavi tudi BS. In šele takrat izvemo te diskrepance, vprašanje kdaj bi jih, če ne bi curljale, pravna direktorica BS ga. Jasna Iskra je pred prvim izcurljanjem dvema različnima mojima viroma zelo pokroviteljsko rekla, da tega ne bosta dobila nikoli. Če DZ želi, lahko o tem priča Boštjan Troha, Neubergerjeva 4, Ljubljana, ki mu je ga. Iskra to povedala po uradni telefonski liniji, 5. marca 2014 ob 9. uri 42, verjetno lahko pridobite tudi posnetek, BS te pogovore snema.

Čisto za konec: zdaj mnogi zahtevajo odstope ali celo kazenski pregon. Jaz ne. Guverner stalno poziva, naj pustimo presojo sodiščem, in jaz se strinjam - ampak naj BS predoči vse izračune in vse metodologije, tako vmesne kot končno, od avgusta do decembra 2013, da bo razvidno, kako so se spreminjali izračuni vseh bilančnih podatkov vključno s kapitalom. In na osnovi teh podatkov naj potem res sodišče presodi, ali je šlo v teh štirimesečnih pogajanjih in usklajevanjih, kot laično ocenjuje eden mojih virov v BS, za potvarjanje preko meje pravnega, ali zgolj za prilagajanje znotraj pravnega.

 Hvala za pozornost.

Preberite več:

Več prispevkov