V tožbi, s katero dokazuje ničnost izbrisa delnic in podrejenih obveznic NLB, je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) pretekli teden doplačalo takso v višini vrtoglavih 3.345,00 EUR - skladno s sklepom pristojnega Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ker je VZMD v tej zadevi že plačal takso v višini 210,00 EUR, to pomeni, da je bilo sodišču za to, da je tožbo sprejelo v obravnavo, potrebno plačati takso v višini kar 3.555,00 EUR.

V svojem sklepu o povišanju takse, ki ga je izdala 27. novembra 2014, je sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani Andreja Simsič zapisala, da »se vrednost spornega predmeta določi na 200.001,00 EUR«, v obrazložitvi pa, da je tako odločila zato, ker ima tožena stranka (NLB) v primeru, če izgubi to tožbo in zatem še pritožbo na Višjem sodišču, skladno s 490. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pravico zahtevati revizijo pred Vrhovnim sodiščem le, če vrednost spornega predmeta presega 200.000,00 EUR. Opisanemu sklepu je sodnica že priložila tudi plačilni nalog v višini 3.345,00 EUR.

VZMD je v roku vložil ugovor, v katerem je poudaril, da je opisana razlaga popolnoma nelogična, saj pomeni zamenjevanje vzroka in posledice - dejansko se pravica do revizije ugotavlja v odvisnosti od vrednosti spornega predmeta, ne pa vrednost spornega predmeta v odvisnosti od pravice do revizije! Ugovor je ista sodnica Andreja Simsič, dne 22. decembra 2014, zavrnila z obrazložitvijo, da je ugovor utemeljen le, če je taksa že plačana ali jo je sodišče nepravilno odmerilo, do česar pa ni prišlo, saj je sodišče odmerilo takso 3.555,00 EUR, kar je po veljavnem tarifniku pravilna višina takse za vrednost spornega predmeta 200.001,00 EUR.

Ker bi se rok za plačilo odrejene takse iztekel, neplačilo pa bi pomenilo, da bi sodišče iz formalnega razloga zavrglo tožbo, ki jo je z veliko tehtnimi vsebinskimi argumenti pripravila skupina pravnih strokovnjakov, je VZMD včeraj to takso (do)plačal. Ob tem v VZMD izražajo upanje, da je šlo zgolj za nesporazum, katerega krivice bodo v dogledni prihodnosti popravljene, in ne za še enega v vrsti korakov, pri katerih oblastniki ne izbirajo sredstev, da bi izčrpali razlaščene imetnike podrejenih obveznic in VZMD kot njihovega zastopnika ter tako preprečili, da bi trdni pravni argumenti dobili pravičen epilog na sodiščih.

Sinoči je v Mariborskem kinu Udarnik potekala javna tribuna z naslovom »NE RAZPRODAJA, TEMVEČ BOLJ RAZUMNO UPRAVLJANJE«, ki jo je organizirala Skupnost društev in gibanj »Državljani proti razprodaji«. Gre že za drugo tovrstno srečanje in debato - po tribuni, ki je minuli teden potekala v ljubljanskem Cankarjevem domu (VIDEO REPORTAŽA VZMD.tv).

Na tokratni javni tribuni so med drugimi razpravljali avtor peticije “Preprečite razprodajo!”, dr. Jože Mencinger, znanstvenik in avtor knjige »Slovence strižejo«, dr. Matjaž Gams, ekonomist, dr. Bogomir Kovač, Podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, Marjan Vozič, zaslužni profesor za teorijo sistemov in menedžmentske znanosti, ddr. Matjaž Mulej, predstavnik skupnosti »Državljani proti razprodaji«, Andrej Cetinski, predstavnika strank Združene levice, Luka Mesec in Romeo Varga, predstavnik Koalicije civilne družbe, Emil Milan Pintar ter številni drugi.

Razprave so se, tako kot prejšnje, aktivno udeležili tudi predstavniki in strokovni sodelavci Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), med drugim predstavnik Civilne iniciative »Izbrisani mali delničarji Nove Kreditne banke Maribor« in Sekcije NKBM pri VZMD, dr. Peter Glavič, ter Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič.

Slednji je ponovno izpostavil »da smo bili tako v preteklosti, kot tudi v tem času, priče številnim zamegljevanjem in namernim zavajanjem. Eno takšnih je prav gotovo prikazovanje, da sta delo in kapital popolnoma vsaksebi.« Ob tem je opozoril, da so - vsaj kar zadeva VZMD - v številnih primerih, ki so se jih lotili v zadnjih desetih letih, »bili z malimi delničarji na isti strani in imeli tako rekoč identične interese tudi z delavci ter vsemi, ki so želeli dobro posameznemu podjetju.« Hkrati je opozoril, da se zavaja tudi »s tem, ko se vzpostavlja iniciativo za privatizacijo in se skuša izkrivljati, kako smo vsi tukaj proti lastninjenju, proti privatizaciji. Ne! Smo proti razprodaji in to čemur smo priča zdaj, je v pretežni meri žal res proces razprodaje.«

Ob tem je mag. Verbič še izpostavil, da si v VZMD že vse od ustanovitve prizadevajo tudi »za izboljšanje upravljanja ter ureditev razmer in krepitev kapitalskega trga v Republiki Sloveniji, tudi tako, da bi nanj aktivneje pritegnili državljane,« ter dodal: »kar je danes državnega je najprej treba v odkup ponuditi državljanom -  110.000 malih delničarjev je ravno v primeru NKBM nazorno pokazalo, da bi sodelovali v takšnih procesih, pa so bili pri tem namerno(!) izigrani, da bi se izgubilo vsakršno zaupanje in volja varčevati/investirati na domačem kapitalskem trgu.«

Na perečo problematiko iz VZMD že dalj časa opozarjajo tako doma, kot v tujini. Med drugim so poslali več pisem in ekspertiz vsakokratnim Predsednikom Vlad RS, poslancem Državnega zbora RS, predstavnikom Evropske Komisije, Slovenskemu državnemu holdingu (SDH), poslancem Evropskega Parlamenta  ter drugim relevantnim odločevalcem in institucijam.

Tozadevna vprašanja je mag. Verbič izpostavili tudi na številnih mednarodnih srečanjih, kot so konferenca Mednarodnega denarnega sklada in Narodne banke Poljske v Varšavi, Letni konferenci Mednarodne mreže pravnih pisarn, zastopnikov združenj investitorjev (IFLN) v New Yorku, OECD Forumu v Parizu, mednarodni konferenci Better Finance (EuroFinUse) v Evropskem parlamentu v Bruslju ter ne-nazadnje na Posvetu o »Strategiji razvoja slovenskega bančništva« v Državnem svetu RS in na seji Odbora za finance in monetarno politiko Državnega zbora RS.

(FOTO: Andrej Petelišek)