V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) že dalj časa resno opozarjajo na izrazito neenakopravno obravnavo, ki so je bili deležni vlagatelji v delnice in podrejene obveznice slovenskih bank, ko so bili 18. decembra lani ob državni dokapitalizaciji teh bank razlaščeni brez nadomestila in izbrisani iz registra brez prave možnosti pritožbe. V nasprotju z zatrjevanjem Vlade RS in Banke Slovenije (BS), češ da je bil ta ukrep neizbežen in ga Evropska komisija (EK) že od 1. avgusta 2013 zahteva pri vsaki odobritvi državne pomoči bankam, je VZMD doslej že večkrat opozoril, da EK od Republike Avstrije takega ukrepa, pri odobritvi državne pomoči banki Hypo, ni zahtevala (primer je vzbudil precejšnje zanimanje ob predstavitvi Predsednika VZMD na Letni konferenci Mednarodne mreže pravnih pisarn, zastopnikov združenj investitorjev (IFLN), maja v New Yorku).

Tako je v omenjenem primeru - ki se mu zdaj pridružujejo novi(!) - Slovenija za odobritev državne pomoči NLB zaprosila 7. januarja 2013, Avstrija pa za Hypo šele 29. junija 2013; Slovenija je dokončni zaprošeni znesek pomoči opredelila 9. decembra 2013, Avstrija pa 27. avgusta 2013; v obeh primerih je bila torej pomoč priglašena pred 1. avgustom 2013, dokončni znesek pomoči pa opredeljen po 1. avgustu 2013. Pa vendarle je EK Avstriji odobrila državno pomoč Hypu brez posega v podrejene obveznice Hypa, od Slovenije pa je, kot razkriva korespondenca, ki sta jo objavila Dnevnik in Mladina, vse od začetka septembra 2013 zahtevala zavezo o izbrisu vseh podrejenih obveznic banke NLB brez nadomestila in šele po prejemu te zaveze 18. decembra 2013 dovolila državno pomoč tej banki.

»Temu bi se morali v interesu (državljanov) Republike Slovenije odločno zoperstaviti,« je Guvernerja BS ponovno opozoril Predsednik VZMD, na mednarodni konferenci Mednarodnega denarnega sklada in Narodne banke Poljske, prejšnji petek v Varšavi (na fotografiji levo), kakor že večkrat pred tem tudi Premierko RS, mag. Alenko Bratušek in Ministra, dr. Metoda Dragonjo - maja na OECD Forumu v Parizu (na fotografiji desno spodaj).

Poročilo o izidu stresnih testov, ki ga je pred dnevi objavila Evropska centralna banka (ECB), nazorno izpričuje, da pri opisani neenakopravni obravnavi Slovenije v primerjavi z Avstrijo ni šlo zgolj za odraz osebnih simpatij oziroma antipatij kakšnega bruseljskega birokrata, temveč se vzorec obravnave Slovenije kot manjvredne članice Unije ponavlja tudi v primerjavi z drugimi članicami. Kako drugače razložiti dejstvo, da je ECB pri izvedbi stresnega testa nad slovenskimi bankami za leto 2014 privzela napovedi, ki so v popolnem neskladju z realnostjo in so pri vseh obravnavanih kazalnikih izrazito slabše od njihovih dejanskih, zadnjih znanih vrednosti?!

V osnovnem scenariju, ki naj bi bil najbolj verjeten, je ECB tako predpostavila, da bo letošnja sprememba BDP v Sloveniji druga najslabša v evrskem območju, pa čeprav zadnji podatki kažejo, da bo dejansko druga najboljša! Da so bile napovedi strestnih testov najbolj nerealno negativne prav pri Sloveniji, priča tudi podatek o odstopanju med zadnjo revidirano kapitalsko ustreznostjo bank in napovedano ustreznostjo ob koncu leta 2016 po neugodnem scenariju: ECB je bankam v Sloveniji napovedala daleč največji padec kapitalske ustreznosti in sicer za kar 15 odstotnih točk, sledijo banke v Grčiji z 10 in na Cipru z 9 odstotnimi točkami padca, bankam na Portugalskem je ECB napovedala padec le za 6, v Italiji za 5, v Španiji pa celo le za 2 odstotni točki!

Z izjemo Slovenije je ECB pri vseh državah, kjer so dejanska gibanja boljša od predpostavk z začetka leta (Grčiji, Cipru, Španiji), pristala na uporabo svežih podatkov (»dinamično« vrednotenje), le pri Sloveniji, kjer je bilo to izboljšanje največje, je ostala pri uporabi zastarelih, »statičnih« in bistveno bolj pesimističnih predpostavk, ki so posledično pripeljali do najslabših in najbolj nerealno pesimističnih napovedi. Je tako ravnala z razlogom? Morda v kontekstu prodaje podržavljenih slovenskih bank in ker je to ravno zadoščalo, da sta se NLB in NKBM spet znašli na »črni listi«, BS pa si je priskrbela priročen »dokaz« za svoja zatrjevanja, češ da za lanske dokapitalizacije ni bilo porabljenega nič preveč davkoplačevalskega denarja in da banke ne morejo poplačati razlaščenih vlagateljev, saj potrebujejo vsak evro trenutnega kapitala?

VZMD zato poziva ECB in BS, da se izjasnita, katera od njiju je odgovorna za neenakopravno in povsem nerealno »statično« vrednotenje bilanc NLB in NKBM: je ECB zavrnila predlog BS za uporabo svežih podatkov, ali ji je BS to »pozabila« predlagati?!?

Poročilo ECB o stresnih testih pa razkriva tudi nov konkreten primer, ko je bila tuja banka deležna precej bolj naklonjene obravnave od tiste, za katero nam BS zatrjuje, da je edina mogoča in tudi edina pravilna. Italijanska banka Monte dei Paschi, za katero je Republika Italija priglasila državno pomoč junija 2013 in načrt dopolnila novembra 2013 (torej že po 1. avgustu 2013), je 27. novembra 2013 prejela dovoljenje EK (europa.eu/rapid/press-release_IP-13-1174_en.htm), in tudi pri njej EK ni pogojevala dovoljenja za državno pomoč z izbrisom podrejenih obveznic, saj Monte dei Paschi v bilanci na dan 30. junija 2014 izkazuje za 3,3 milijarde evrov izdanih podrejenih obveznic. Še več, Poročilo o izidu stresnih testov ECB razkriva tudi, da je Monte dei Paschi v letošnjem letu izvajala diskontirane odkupe oziroma zamenjeve svojih podrejenih obveznic, pa čeprav ta ukrep sam ni zadoščal za dosego kapitalske ustreznosti banke in je stresni test pokazal, da ta še zdaj potrebuje nekaj svežega kapitala.

Podobne so razmere v Banki Celje, ki ima tako kot Monte dei Paschi pozitiven kapital, vendar pod zahtevanim količnikom kapitalske ustreznosti. A ko je Banka Celje letos spomladi predlagala BS, da bi to ustreznost izboljšala z diskontiranimi odkupi ali zamenjavami svojih podrejenih obveznic, ji je BS to kategorično prepovedala, češ da to ni dovoljeno, saj brez dodatnih ukrepov ne bi zadoščalo za dosego zahtevane kapitalske ustreznosti. Ker tudi v banki Monte dei Paschi to ni zadoščalo, pa sta ji italijanska centralna banka in EK - prav tako letos spomladi(!) - ta ukrep kljub temu dovolili, se mag. Kristjan Verbič ogorčeno sprašuje: »Gre pri izjemni rigidnosti in »strogosti« Banke Slovenije do še ene domače banke (Banke Celje) morda tudi za prikrite motive - imajo ti kaj skupnega z utemeljenim sumom »pozabljene« in bržčas namerno opuščene uporabe svežih, močno izboljšanih vrednosti kazalnikov Slovenije pri stresnih testih nad največjima domačima bankama NLB in NKBM - morda v kontekstu prodaj pod karseda oteženimi pogoji?!«

Sicer je v zvezi z aktualno problematiko Banke Celje Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, tudi v Državnem zboru RS, na oktobrski seji Odbora za finance in monetarno politiko, ob obravnavi Predloga za začasno zadržanje izvajanja posameznih členov sporne novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), v razpravi opozoril, da je Vlada RS svojo utemeljitev ne-zadržanja izvrševanja spornega ZBan-1L dobesedno skopirala iz tiste, ki jo je spisala njena predhodnica decembra lani, čeprav je bil odtlej bančni sistem temeljito saniran ter izrazil ogorčenje nad prav tako prekopirano tezo, da je mogoče posledice tega zakona "odpraviti z ustavno pritožbo" in "da ne bo prišlo do težko popravljivih posledic", ter izpostavil, da je »popolnoma nepotrebna razlastitev, poleg gospodarske škode in številnih stisk, že privedla tudi do samomorov, zato se je potrebno ob vseh lažeh in sprenevedanjih predstavnikov Ministrstva za finance RS in Banke Slovenije soočiti tudi z dejstvom, da vendar gre za dolgoročne in nepopravljive posledice,« ter dodal, da »so avtorji utemeljitve ne-zadržanja izvrševanja sporne novele Zakona o bančništvu - poleg le zamenjanega imena Ministra - točno tisti uradniki, za katere so mediji nedavno razkrili, da so se že v začetku lanskega septembra - kar po elektronski pošti - dogovarjali, da bo kapital NLB, d.d., konec septembra 2013 negativen(!!), zakonodajo pa bodo spremenili tako, da bo ta fiktivni izračun terjal izbris vseh imetnikov podrejenih obveznic brez nadomestila«. Objavljena korespondenca jasno kaže, da so se spodaj našteti uradniki Ministrstva za finance natančno zavedali neskladnosti izbrisa z Ustavo RS in mednarodnim bančnim pravom, pa so to stiščali skozi zakonodajni postopek v Državnem zboru RS, z lažnimi izvajanji o neizbežnosti, zakonitosti, obljubami o transparentnosti ipd., na kar je VZMD že opozoril, da »gre dejansko za nacionalno izdajstvo, katerega posledice bodo nosile še številne prihodnje generacije«.

Po dobrih petih letih pravdanja je bilo v postopku Sodnega preizkusa primernosti izplačane denarne odpravnine ob razlastitvi oz. iztisnitvi malih delničarjev iz družbe Color Medvode, d.d., naposled doseženo izplačilo dodatne denarne odpravnine v višini 8,74 € na delnico, kar predstavlja dodatnih 102 % leta 2009 izplačane odpravnine. Ob tej priložnosti je prostore Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) ponovno obiskala ekipa TV Medvode, ki je s Predsednikom VZMD, mag. Kristjanom Verbičem, posnela ekskluzivni pogovor, v katerem je med drugim podrobneje predstavil uspeh v omenjenem sodnem postopku, pomen Delničarskih sporazumov ter pravočasnega in organiziranega odziva manjšinskih delničarjev.

Sicer te dni v VZMD prejemajo številne klice nekdanjih malih delničarjev družbe Color Medvode, ki jih je leta 2009 iz družbe iztisnil Helios Domžale, d.d., zdaj Helios Domžale, d.o.o.

V VZMD, kjer so v sodelovanju z odvetniško ekipo omenjeni postopek sprožili neposredno po iztisnitvi oz. razlastitvi avgusta 2009, so podpisnikom njihovega Delničarskega sporazuma poslali pismo z informacijo o znesku in obrazcem, na podlagi katerega jim že izplačujejo dodatno denarno odpravnino, preostale delničarje, ki niso neposredno sodelovali v postopku, pa so obvestili o rezultatih svojih prizadevanj.

Med tem ko je bila dodatna denarna odpravnina za podpisnike Delničarskega sporazuma VZMD že nakazana na poseben fiduciarni račun pri Odvetniški družbi, ki jo je v postopku angažiral VZMD, in jim jo te dni že nakazujejo, preostali delničarji doslej s strani Heliosa niso dobili ne dodatne denarne odpravnine, niti obvestila o uspešno zaključenem postopku, zaradi česar se v velikem številu obračajo na sodelavce VZMD, ki pa za njih brez ustrezne pravne podlage ne morejo urejati samega izplačila. Zato so pripravili posebno Pooblastilo za odvetnika ter Pogodbo o posredovanju, ki omogočata zastopanje v postopku izterjave premalo plačane denarne odpravnine od glavnega delničarja, družbe Helios.

V sorodnih postopkih imajo iz naslova vzpostavljenih Delničarskih sporazumov v VZMD dolgoletno uspešno prakso. Poleg iztisnitve v primeru družbe Color, kjer mora 2.378 nekdanjih (razlaščenih) malih delničarjev skupno prejeti še 634.873,60 € dodatne denarne odškodnine, oz. 102 % že leta 2009 prejete denarne odpravnine, v VZMD izpostavljajo še nekatere druge, v preteklih letih uspešno zaključene primere iztisnitev v družbah: Dinos (151 delničarjev, 110 % dodatne denarne odpravnine, oz. skupno 885.113,70 €, trajanje postopka 2008-2011), Ilirija (150 delničarjev, 100 % dodatne denarne odpravnine, oz. skupno 271.250,00 €, trajanje postopka 2007-2010), SGP Kograd-Igem (18 delničarjev, 54 % dodatne denarne odpravnine, oz. skupno 140.854,16 €, trajanje postopka 2009-2011), Turistično podjetje Portorož (112 delničarjev, 188 % dodatne denarne odpravnine, oz. skupno 644.322,33 €, trajanje postopka 2009-2012), SCT (563 delničarjev, 193 % dodatne denarne odpravnine, oz. skupno 1,8 mio €, trajanje postopka 2007-2011, žal se je postopek zaključil šele tik pred stečajem družbe).

Trenutno so v teku še postopki v primerih Dana (iztisnitev s strani družbe Plasta), Dinos (iztisnitev s strani družbe EuroTrend, po že izplačilu 110 % dodatne denarne odpravnine s strani odvetniške ekipe VZMD vložena še revizija na Vrhovno sodišče Republike Slovenije), Swaty (iztisnitev s strani družbe Avtotehna), Sava Re (delničarski sporazum za skupni nastop delničarjev pri prizadevanjih za maksimalizacijo vrednosti delnic).

Sicer so bili delničarski sporazumi uspešno zaključeni tudi v primerih: Aktiva Invest, Alpetour Bandag, ETRA 33, Farme Ihan, IBI, Kemofarmacija, LIP Radomlje, Monter Dravograd, Pekarna Grosuplje, SCT Strojegradnja, Terme 3000, Triglav Naložbe, Yulon, Varis Lendava, VIPA Holding idr.