VZMD je na Višje sodišče v Mariboru v zakonitem roku vložil pritožbo zoper sodbo, s katero je Okrožno sodišče v Mariboru v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek VZMD. S tem zahtevkom je VZMD izpodbijal sklepe, ki urejajo mandatno dobo članov Nadzornega sveta (sprememba Statuta), odpoklic Nadzornega sveta in imenovanje novih članov istega organa, ki so bili z zakonsko spornim nasprotnim predlogom Slovenske odškodninske družbe, ob podpori upravljavcev večinskega deleža Republike Slovenije, sprejeti na burni julijski skupščini Nove KBM.

 

 

V VZMD so nad sodbo Okrožnega sodišča sila neprijetno presenečeni, zato so se - trdno prepričani v utemeljenost izpodbojnih tožb - odločili nadaljevati s prizadevanji za uveljavitev interesov malih delničarjev ter vzpostavitev ustrezne sodne prakse in vsaj minimalnih standardov urejenih ekonomij, upravljanja družb, še posebej pa finančnih institucij oz. bank. Tako je VZMD na Višje sodišče v Mariboru v zakonitem roku vložil pritožbo, saj člani Strokovnega sveta VZMD menijo, da se je prvostopenjsko sodišče zmotno omejilo zgolj na nekakšno tehnično in ozko razlago relevantnih določb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), hkrati pa se sploh ni dotaknilo ali upoštevalo zahtev Zakona o bančništvu, kar kaže, da ni povsem razumelo razlogov in argumentov VZMD za izpodbijanje spornih skupščinskih sklepov.

 

 

 

Zoper navedene sklepe je mag. Kristjan Verbič, zakoniti zastopnik VZMD in pooblaščenec 3.808 delničarjev, napovedal izpodbijanje na skupščini Nove KBM, 8. julija 2008. Na skupščini je namreč Slovenska odškodninska družba (SOD), ob podpori največjega lastnika Nove KBM, Republike Slovenije, podala nasprotni predlog, ki je omogočil predčasno razrešitev starega in imenovanje novega Nadzornega sveta za mandatno dobo štirih let, posledično pa ni prišlo niti do glasovanja o kandidaturi dr. Ludvika Toplaka in dr. Boruta Bratine, ki ju je za članstvo v Nadzornem svetu predlagal VZMD. VZMD je namreč prepričan, da bi predlagana kandidata s svojim članstvom v Nadzornem svetu Nove KBM, kot delniške družbe z največjim številom delničarjev v Sloveniji, omogočila temu segmentu lastniške strukture ustrezno sodelovanje pri ključnih poslovnih odločitvah in zagotovila tudi največjo stopnjo informiranosti malih delničarjev.

 

 

 

Še zlasti sporno je dejstvo, da je SOD podal predlog šele ob sami točki dnevnega reda in neustrezno (zgolj ime in priimek kandidata), predvsem pa brez zakonsko opredeljenih podlag iz Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o bančništvu. To je toliko bolj zaskrbljujoče, ker gre za predlog pomembne državne institucije in države oz. njenih upravljavcev, ki bi morali prvi spoštovati zakonsko normo in vsaj minimalne standarde - posebej, ko gre za tako pomemben gospodarski subjekt kot je Nova KBM.

 

 

 

Vse to je jasen znak, da upravljavci lastništva Republike Slovenije in paradržavnega sklada SOD ne spoštujejo spremembe v sestavi delniške družbe, še več, je očiten pokazatelj, da v nadzorni funkciji aktivno nasprotujejo neodvisnim predstavnikom malih delničarjev (ki so po lanskoletni javni prodaji in nedavni dokapitalizaciji še vedno lastniki nekaj manj kot 21,50 % deleža NKBM), niti ne drugih institucionalnih lastnikov (z nekaj več kot 25 % deležem). Zaskrbljenost pa je več kot upravičena predvsem z vidika zaupanja državljanov v morebitnih drugih primerih javne prodaje lastništva države v gospodarskih subjektih, kar se je nazorno pokazalo že pri dokapitalizaciji Nove KBM med 24. 9. in 8. 10. 2008.