kovačnica] Zaprtost slovenskega menedžerskega ceha za tujce Matej Kovač matej.kovac@finance.si M jg? o seje napovedovala ob-1&Št java javnega razpisa za vodenje Nove ljubljan-9*-, «.ske banke v tujih časopisih, so se v javnosti pojavile špekulacije, da bi to prestižno direktorsko mesto utegnil zasesti tujec. Poznejša proceduraje pokazala, da so bile špekulacije napačne. Izbiranje predsednika uprave NLB sicer ni najbolj primerna priložnost, da Slovenija preizkusi svojo privlačnost za tuje direktorje, vendar pa je prav malo verjetno, da bodo pristojni v kakšnem drugem manj nevralgičnem
primeru poskusili odpreti izbirni postopek za tuje kandidate. V primerjavi z vsemi težavami, ki tarejo slovensko gospodarstvo, dejstvo, da imajo tujci minimalne možnosti, da zasedejo pomembno direktorsko mesto, ni zelo velik problem, je pa simptom. Tujca za ministra »Ce lahko angleško nogometno reprezentanco trenira Italijan (Fabio Capello), zakaj ne bi mogel britanskega zdravstvenega sistema upravljati Francoz?« provocira v enem od svojih komentarjev kolumnist The Economista Bagehot. V komentarju naprej ugotavlja, da sta se v Veliki Britaniji, ko gre za iskanje talentov, internacionalizirala tako šport kot gospodarstvo, zato ni razloga, zakaj se ne bi še politika in javna uprava. Odličen vladni minister mora biti (tako Bagehot): sposoben administrator s političnim instinktom in dobro presojo, markantno osebno pojavo, sposobnostjo timskega dela in jasno politično identiteto. Nobena od teh lastnosti ni vezana na nacionalnost ali državljanstvo. V podporo svoji kritiki amaterskega in neučinkovitega kadrovanja v vladne službe, navaja komentator svetovalca Margaret Thatcher, Johna Hoskynsa, kije dejal, da nabor talentov, iz katerega se rekrutirajo britanski ministri, ne bi zadovoljil nobene multinacionalne družbe. Če je kriterij lojalnost, za tujce ni prostora V Sloveniji se je, ko gre za iskanje talentov, internacionaliziral samo ekipni šport. Športni klubi so v zasledovanju mednarodne konkurenčnosti prisiljeni iskati igralce tudi prek državnih meja. Pri tem Intreblock nima enakega dometa kot Berlusconijev Milano in Jesenice ne takega kot Pingvini iz Pittsburgha, a načelo je enako. Sestaviti čim boljšo ekipo skladno s finančnimi omejitvami in ne glede na korenine igralcev. Vprašamo se lahko, ali je razpoložljivost ustreznih finančnih sredstev v slovenskih podjetjih, z izjemo onih v večinski tuji lasti, res edini dejavnik, ki preprečuje lastnikom, da bi iskali in našli vsaj kakšnega sposobnega direktorja tudi zunaj državnih meja. Finančnih in administrativnih omejitev ne smemo podcenjevati. Slovenska dohodnina in prispevki so ugodni za tiste tuje delavce, ki pridejo k nam delat za nekaj sto evrov, ne za tiste, ki bi prišli delat za več tisoč evrov. Vseeno pa menim, da finančne omejitve niso edina ovira za večjo odprtost menedžerskega ceha za tujo konkurenco. Če je vodstveno mesto ali mesto v vrhunski športni ekipi obravnavano kot služba, potem je glavno merilo za zasedbo takega mesta sposobnost in sposobnost pogosto ni omejena z rodom ali ozemljem. Če pa je vodstveno mesto ali mesto v ekipi obravnavano kot plen oziroma kot plačilo za zasluge v preteklosti in prihodnje usluge, potem glavni kriterij za izbiro ni sposobnost, ampak lojalnost. V takem primeru je cilj vseh udeležencev v kadrovskem procesu, da čim bolj zmanjšajo nabor kandidatov za vzpostavitev lojalnostnega razmerja. Šibka konkurenca, nizka učinkovitost Analiza mednarodne konkurenčnosti držav, ki jo vsako leto pripravlja Svetovni gospodarski forum (WEF), med drugim ocenjuje kakovost javne uprave in kakovost institucij zasebnega sektorja. Ocena institucij zasebnega sektorja vsebuje oceno etičnega ravnanja podjetij, uvedbo računovodskih in revizorskih standardov, učinkovitosti uprav in nadzornih svetov in zaščite manjšinskih delničarjev. V domači javnosti je pogosto kritično obravnavana učinkovitost javne uprave, ampak če pogledamo lestvico konkurenčnosti, se vsaj relativno, v primerjavi z drugimi državami Slovenija odreže še slabše, ko gre za kakovost upravljanja v zasebnem sektorju. Po splošni oceni smo 42. na svetu, naša javna uprava je na 48. mestu, po kakovosti institucij zasebnega sektorja pa smo na 52. mestu. Razlika ni velika, a če se bo v poročilu o konkurenčnosti držav, ki ga bo Svetovni gospodarski forum objavil danes, ta razlika zmanjšala, to gotovo ne bo zato, ker *~ bi se izboljšala učinkovitost upravljanja v zasebnem sektorju. Učinkovitost in konkurenca sta povezani. Da bi država kot lastnik velikega dela podjetji, ki si tujca sploh lahko privoščijo, naredila prvi korak, ne verjamem. Več ambicioznosti kažejo zasebni lastniki. Žal vsak poskus ni nujno uspešen, saj so tudi v športu znani primeri, ko se je treba tujim igralcem zahvaliti za sodelovanje, ker ne izpolnjujejo pričakovanj. Ker gre za legionarje, je postopek manj boleč, kot pa če se odslovi nekoga iz domačih logov. • ► Ocenite komentar, napišite svoje mnenje: www.flnance.si/ komentarji ► Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ. ► Matej Kovač je direktor za tuje trge v podjetju IUS Software. ►►Če je vodstveno mesto aH mesto v ekipi obravnavano kot plen oziroma kot plačilo za zasluge v preteklosti in usluge v prihodnje, potem glavni kriterij za izbiro ni sposobnost, ampak lojalnost.
Medij: Finance
Avtorji: Kovač Matej
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi
Datum: 08. 09. 2009
Stran: 12