(Jože Zagožen in Milan Podpečan) konec leta 2007 skupaj vložilo skoraj milijon evrovvustanovitev Ingorja, kije nato z vplačilom dokapitalizacijsMh delnic Gorenja postal triodstotni lastnik družbe, delež pa je nato še skoraj podvojil. Kljub temu delničarji o tem prek spletnega portala Ljubljanske borze niso izvedeli ničesar. Prav tako tega podatka nadzorniki niso razkrili v letnih poročilih Gorenja za leti 2007 in 2008. V njih namreč piše le, daje Ingor vlasti »širšega poslovodstva Gorenja«, pri čemer velja opozoriti, da slovenska zakonodaja nadzornega sveta v dvotirnem sistemu upravljanja ne šteje med poslovodne organe. Da bodo med družbenike Ingorja povabljeni tudi člani nadzornega sveta, je sicer pred dvema letoma v več javnih izjavah napovedal prvi mož Gorenja Franjo Bobinac, pri čemer te možnosti uprava družba ni zapisala v prospekt, na podlagi katerega so delničarji na čelu z državnim Kadom konec predlanskega leta v družbo vplačali dodatni kapital. »Vsekakor bi morali nadzorniki o vstopu v lastništvo družbe prek podjetja, ki je v lasti menedžmenta, delničarjem razkriti vnaprej, in pri tem biti transparentni,« poudarja Irena Prijovič iz združenja članov nadzornih svetov. »Člani nadzornega sveta naj bi kupovali ali prodajali delnice družbe, kjer so nadzorniki, neposredno, o tem pa bi morali obveščati javnost prek spletnega portala Ljubljanske borze, saj gre za javno delniško družbo,« dodaja Prijovičeva. Ker delničarji tega niso storili, bi lahko po zakonodaji kazen plačalo Gorenje - ZTFI-1 namreč neobjavo obvestila o spremembi glasovalnih pravic šteje med hujše kršitve, ki bi lahko javno družbo, vtem primeru Gorenje, stala od 25.000 do 125.000 evrov. Borut Bratina z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete včeraj ni želel ne potrditi ne ovreči možnosti, da so Gorenje in njegovi nadzorniki kršili zakonodajo, po njegovem pa so nadzorniki »zagotovo kršili kodeks upravljanja javnih delniških družb«. Čeprav sedem članov nadzornega sveta obvladuje le manjši del kapitala Ingorja, velja opozoriti na dve pomembni podrobnosti. Prvič, sodelovanje kar sedmih od desetih članov nadzornega sveta v kapitalu Ingorja je pomembno spremenilo ravnotežje upravljavske moči v Gorenju. To bi lahko namreč pomenilo, da je Ingor kljub le okoli šestodstotnemu deležu najvplivnejši lastnik Gorenja, saj njegovi družbeniki obvladujejo večino nadzornega sveta. »Nakup delnic Gorenja s strani članov nadzornega sveta te družbe posredno prekpodjetja, kjer je med delničarji tudi uprava postavlj a nadzornike v konflikt interesov. Prav nadzorniki pa bi morali biti tisti, ki naj bi člane uprave nadzirali pri njihovem konfliktu interesov,« opozarja Irena Prijovič. In drugič, ZTFI-1 izrecno navaja, da morajo člani nadzornega sveta družbo obvestiti o vsaki spremembi glasovalnih pravic. Pri tem ne gre zanemariti tudi podatka, da so vsaj trije nadzorniki Gorenja (Zagožen, Podpečan in Ivan Atelšek) med večjimi lastniki Ingorja, saj so vanj vložili skupno 600.000 evrov, kar je enako kapitalu največjega družbenika Ingorja Franja Bobinca. To posledično pomeni, da imajo poleg uprave v Ingorju največ glasov tudi na skupščinah Ingorja, saj obvladujejo 3,6 odstotka družbe, v kateri je lastništvo razpršeno med 173 delničarjev. Iz Gorenja so sicer včeraj sporočili, da »organizacijska, upravljavska in finančna struktura Ingorja z nobenega vidika ne more vplivati na kakovost izvajanja nadzorne funkcije, saj članovnadzornega sveta Gorenja ne postavlja v soodvisnost od uprave, ki jo je imenoval«. Ob tem so poudarili, da »se je sodelovanje v Ingorju ponudilo sodelavcem na podlagi treh kriterijev: kaj je kdo že naredil za Gorenje, kaj dela danes in kaj se od njega pričakuje v prihodnje«. Dodali so, da so »podatki o udeležencih od vsega začetka dostopni na agenciji za javne evidence (Ajpes)«. Jože Zagožen pa je včeraj dejal, daje bilo »za zakonito izpeljavo postopkov zadolženo vodstvo Ingorja, nadzornike pa je kot dolgoletne člane poslovodstva v družbo povabila uprava«. primoz.cirman@dnevnik.si Bi morali Jože Zagožen (na sliki) in šest preostalih članov nadzornega sveta lastništvo v Ingorju razkriti delničarjem prek spletnega portala Ljubljanske borze? Vsekakor, odgovarjajo v združenju članov nadzornih svetov. Med lastniki Ingorja tudi sindikat »Vsi družbeniki Ingorja so za vložek v družbo ponudili lastne prihranke, najeli osebni kredit ali zastavili lastno premoženje,« so včeraj sporočili iz uprave Gorenja. »Ingor smo ustanovili, ker je Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) svoje sodelovanje v dokapitalizaciji Gorenja pogojevala z umikom države in vstopom vodilnih zaposlenih v lastništvo Gorenja,« so dodali v Gorenju. Kot je znano, je EBRD nato sodelovanje pri povečanju kapitala odpovedala, ker je dodatne delnice odplačal tudi državni Kad, s katerim se je uprava Gorenja še pred dobrim letom dni pogovarjala o načinu prodaje najmanj desetih odstotkov delnic Gorenja. V družbi so sicer včeraj ponovili, da »menedžment nikoli ni želel prevzeti Gorenja«. Mimogrede, 50.000 evrov v Ingor je vložila tudi podružnica sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) v poslovnem sistemu Gorenje.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 22. 09. 2009
Stran: 24