delovenmandat. V koaliciji je bila namreč izredno dobra komunikacija, spo-štovali so se dogovori in koalicij-ski partnerji, delo pa je potekalobrez pritiskov in discipliniranja.»Rezultati, ki tako motijo opozi-cijo, so zelo dobri,« je med dru-gim poudaril Tanko. Je pa bila tonedvomno prva vladna koalicija,ki je pripravila celoten paket po-ki-ajinske zakonodaje in se resnolotila boja proti organiziranemukriminalu. Tega v prejšnjih mandatih ni bilo, saj se je vse dogajaloznotraj elitnega kluba, ki ga boljali manj podpirajo največje opo-zicijske stranke.Financeingospodarstvo Mi-nister za finance Andrej Bajuk jemed največjimi dosežki ministr-stva v mandatu 2004-2008 izpo-stavil davčno reformo, uvedboevra in predsedovanje EU, pri-vatizacijo NKBM in znižanje javne porabe. Ob tem je napo-vedal znatno višji proračunskipresežek kot ob rebalansu, tapa naj bi letos dosegel 240 mi-lijonov evrov oz. približno 0,65odstotka bruto domačega pro-izvoda (BDP). Za enega najboljpomembnih dosežkov je označildavčno reformo. Najprej so poBajukovih besedah izvedli nujnepopravke reforme, ki je bila izve-dena v zadnjih mesecih inandataprejšnje vlade, predvsem na po-dročju obdavčitve diplomatov inkapitalskih dobičkov. Nato so selotili odprave davka na izplačaneplače, zvišali splošno olajšavo inuvedli nižjo progresivnost do-hodninske lestvice, znižali obPovprečna neto plača kot tudi pokojnina sta v štiriletnemobdobju Janševe vlade realno zrasli, brezposelnost pa jenajnižja v zgodovini samostojne Slovenije. Odgovor na Janševo vprasanje,saliživimo bolje«, se kaže vdejstvih. davčitev pravnih oseb ter uvedlipoenostavitve.Bajuk je izpostavil še racional-no upravljanie z dolgom držav-nega proračuna, uspešno predse-dovanje Svetu EU za gospodarskein finančne zadeve med prvimslovenskim predsedovanjem EU,pri čemer se je Slovenija, kot jeorisal, najbolj izkazala v ambici-oznem odgovoru na mednaro-dni finančni pretres. Dosežek jebila tudi uvedba evra. Ta se je ponjegovo izkazala za enega najboljpomembnih korakov.Glede inflaciie je dejal, da sobile ključni vzrok za »nepričako-vano inflacijo v Sloveniii zvišanecene nafte in hrane«. Pri slednjihje znova izpostavil nekonku-renčnost slovenskega trga, kjerso trgovci znatno zvišali marže0in niso ublažili učinka zviševa-nja cen na ravni proizvodnje,kot se je to zgodilo v ostalih dr-žavah EU. Med nalogami, ki iihministrstvo ni izpolnilo, pa jeomenil spremembe oz. prenovozakonov o računskem sodišču ino javnih financah. Tudi minister za gospodarstvoAndrej Vizjak je z delom na mi-nistrstvu zadovoljen, saj mu jev tem mandatu uspelo nareditipomemben preboj k razvojninaravnanosti slovenskega gospo-darstva. Po njegovo je bil predštirimi leti ključen cilj ustvarjanjenovih delovnih mest za poveča-nie zaposlenosti, v prihodnje pabo ključni cilj, kako narediti pre-boj podjetrj glede produktivnostiin s tem ustvariti prostor, da sedodana vrednost pravično deli zarazvoj podjetja in med zaposlene.Izpostavil ie zakonodajne novostiin spremembe na področju prevze-mov podjetij, udeležbo delavcevpri dobičku, vračanje vlaganj v te-lekomumkacijsko omrežje, reorga-nizaci)o trga z električno energijo,večjo konkurenco pri telekomu-nikacijskih operaterjih, razvojnoinvesticijske spodbude za mala insrednje velika podjetja ter več vla-ganj v turistično intrastrukturo.Med prednostnimi nalogamiministrstva v tem mandatu jebilo ustvarjanje ugodnega po-slovnega okolja z.a spodbujanjekonkurenčnosti gospodarstva, zakar so namenjali sredstva iz dr-žavnega proračuna in evropskihstrukturnih skladov. Izvedboprojektov ocenjujejo kot uspe-šno, saj je od 80 do 90 odstotkovpodjetij uresničilo zastavljenecilje glede ustvarjanja delovnihniest in zagotavljanja povečeva-nia rasti podjetij. Minister Vizjakje omenil tudi večjo dinamiko prispodbujanju neposrednih tujihinvesticij, za kar so v obdobju2000-2007 namenili 23,8 milijo-na evrov nepovratnih sredstev.Med dosežki ministrstva v časupredsedovanja EL' je Vizjak izpo-stavil sprejem zakonodainih aktovv zvezi s prostim pretokom blaga,ki sestavljajo t. i. paket za proizvo-de, kar naj bi podjetjem olajšalonastop na skupnem notranjemtrgu, ter dogovor o direktivi o po-trošniških kreditnih pogodbah. Soistvo, šport in tehnoiogijaŠolski minister Milan Zver je kotključne dosežke ministrstva v temmandatu najprej izpostavil kon-kurenčnost znanj in sposobnosti slovenskih učencev in dijakov vprimerjavi z njihovimi vrstnikipo svetu. Kot dodano vrednostzastavlienih ciljev ministrstva jenavedel brezplačen vrtec za dru-gega in vsakega nadaljnjega otro-ka ter razpolovitev plačil vrtca zaotroke, stare od tri do pet let, doleta 2014. »Slednjeje izjemen do-sežek, ki ima in bo tudi v bodočeimel vpliv na demografsko poli-tiko,« ocenjuje minister. Glede dijaške prehrane je Zver pojasnil,da je »njihov cilj vsakemu dijakuzagotoviti topel obrok. Slednjebomo jeseni uresničili do po-tankosti«. Dodal je, da je »glederealizacije zakona danes mnogoholj optimističen kot takrat, koje bil zakon sprejet". Izpostavil jebrezplačno uporabo oziroma iz-posojo učbenikov v osnovni šoli,na področju srednjega šolstva pazagotovitev brezplačnega bivanjav dijaškem domu za vsakega dru-gega in naslednjega otroka.Poleg tega je poudaril premikena področju domovinske vzgojein pri utrjevanju narodnega zave-danja. Slednje so po njegovo meddrugim dosegli s prenovo učneganačrta. Zver je prepričan, da so »stemi ukrepi naredili korak naprejtudi pri utrjevanju narodnega za-vedanja pri učencih in dijakih«.V tem mandatu so po ministro-vihbesedahpovečalitudivlaganjesredstev v adaptacijo šol in vrtcev. Vsakemu dijaku bo s septem-brom zagotovljen topelobrok. Ministerza finance Andrej Bajukje napovedalznatno visji proracunski presezek, »Ključen ciljje bil ustvarjanje novih delovnih mestza povečanje zaposlenosti.« ~ Vsoto sredstev v investicijskovzdrževanje so v tem mandatupovečali za 408 odstotkov. Napodročju investicij je bilo po nje-govih besedah »v igri« 229 mili-jonov evrov.Na področju športa je sicer mi-nistrstvo za eno petino preseglonacionalni program, Kot je meddrugim poudaril Zver, so povečalizaposlovanje vrhunsldh športni-kov, ob koncu mandata pa 70.000mladim športnikom omogočilibrezplačne zdravstvene preglede.Ministrstvo za visoko šolstvo,znanost in tehnologijo (MVZT)je v tem mandatu doseglo veči-no zastavljenih ciljev, je na novi-narski konferenci ocenila mini-strica Mojca Kucler Dolinar. Napodročju izgradnje študentskihbivalnih zmogljivosti je MVZTskupno zgradilo objekte s 1401študentsko posteljo, prenovilo paje objekte s 1003 ležišči.S spremembami zakona o vi-sokem šolstvu leta 2008 so uredilipravni položaj strokovne službesveta za visoko šolstvo, z visoko-šolsko novelo leta 2006 pa odpra-vili pravno praznino glede raz-merja med diplomanti starih innovih študijskih programov. Tudipoložaj zaposlenih v visokem šol-stvu in znanosti se je z reformoplačnega sistema vjavnem sektor-ju izboljšal, saj se bodo te v pov-prečju osnovne plače na nosilnihdelovnih mestih do leta 2010 po-večale za okoli 17 odstotkov.Kucler Dolinarjeva je poudarilatudi pomen trikotnika univerza -raziskovalci - gospodarstvo. Spo-mnila je, da niso pomembna ledirektna vlaganja države, pač patudi posredna vlaganja. Pred dve-ma letoma so tako uvedli davčneolajšave za podjetja za vlaganja v raziskave in razvoj. Čeprav Slove-nija po delez-u BDP, ki ga name-nja za to področje, še zaostaja zanekaterimi drugimi evropskimidržavami, je ministrica prepriča-na, da »se ta krivulja povečuje injim uspešno sledimo«.Ministrica je v svojem nastopuomenila še odprtje visokošolske-ga prostora, sprejetje nacional-nega programa visokega šolstva ter programa za raziskovalno inrazvojno dejavnost, implemen-tacijo bolonjske reforme študija(trenutno je akreditiranih več kot350 bolonjskih štndijskih progra-mov) ter skorajšnii začetek gra-dnje NUK II.Uspehi ZdraVStVa Ministrica zazdravje Zofija Mazej Kukovič kotnajvecji dosežek svojega manda-ta vidi to, da so uspeli ministrstvoorganizirati kot delujočo institu-cijo. Med svojimi uspehi je izpo-stavila tudi premik pri investici-jah na pediatriji in nevrologiji, v AlOTfrt?~~~w~M~~~~~?vesticijah na pediatriji in nevrologiji. Kucler Dotinarjeva je poudorilapomen trikotnika univerza -raziskovalci - gospodarstvo. naslednjem mandatu pa se botreba lotiti čakalnih dob. V enole-tnem mandatu Mazej Kukovičeveje bilo sprejetih sedem zakonov,ki jih je pripravilo ministrstvo,in resolucija o nacionalnem pla-nu zdravstvenega varstva do leta2013. Med njimi je ministrica kotposeben osebni vtis izpostavilazakon o duševnem zdravju. Kotje pojasnila, jo je zelo skrbelo, kajbo iz tega zakona, in loo-odstotnapodpora v DZ je bila zanjo pre-senečenje. Med svojimi uspehi jeministrica izpostavila tudi nočnapogajanja s Fidesom za poveča-nje zdravniških plač. Ob tem jenavedla, da je ministrstvo prednjenim nastopom ministrskefunkcije izdalo 140 koncesij nasekundarni ravni in 164 soglasijh koncesijam na primarni ravni. Pbto/n/hS~~gB~~~~~g'usklajujejo z rastjo plac. V letu njenega ministrovairja paeno koncesijo zdravilišču Raki-tna, 10 aneksov h koncesijskimpogodbam in 19 soglasij za kon-cesije na primarni ravni.Kar se tiče najbolj znanih raz-pisov, je ministrica znova pove-dala, da bodo dela na pediatričniklmiki dokončana do 15. avgusta,da bo selitev v novo nevrološkokliniko možna spomladi priho-dnje leto, da so za onkološki in-štitut pridobili garancijo in dose-gli odpravo napak vgarandjskemroku. Glede otorinolaringološkeklinike je Mazej Kukovičeva pojasnila, da bo razpis letos jese-m, zaključek novogradnje pa jepredviden za prihodnje leto.Glede gradnje objekta noveurgence oz. DTS pa je ministricapojasnila, da bi bilo lažje, če bi gaprekinili in začeli znova. Projektnamreč teče, a bo treba premostitimnoge težave, ki so posledica dej-stva, da se je projekt pripravilo kotgreenfield investicijo, torej kot dase bo objekt gradil na samostojniparceli, v resnici pa je objekt ve-zan na druge objekte. Kljub temubodo z gradnjo nadaljevali, saj bopo besedah ministrice tako zade-va končana hitreje.Kot pomemben dosežekje Ma-zej Kukovičeva izpostavila tudito, da so na spletni strani mini-strstva objavili podatke o cakal-nih dobah za posamezne posege.Kljub temu pa bo ureditev čakal-nih dob pomembna naloga, kijo bo treba speljati v naslednjemmandatu, je poudarila ministri-ca. Po njenih besedahje cilj ta, danaj ne bi bolnik v čakalnici nikoličakal več kot eno uro. Sicerje mi-nistrica izpostavila še izboljšanjestikov z ZZZS in bolnišnicami,ustanovitev svetov za bolj kako-vostno delo v zdravstvu ter pred-sedovanje Svetu EU. De!o, sociala in družma Ministrica za delo, družino in soci-alne zadeve Marjeta Cotman, kijo je DZ imenoval za ministrico18. decembra 2006 po razrešitviJaneza Drobniča, paje na predsta-vitvi dosežkov ministrstva v temmandatu izpostavila zmanjšanjebrezposelnosti, ki je s približno60.000 brezposelnimi najnižja vzgodovini samostojne Slovenije.Ta je upadla zaradi visoke gospo-darske rasti in tudi učinkovitegaizvajanja ukrepov aktivne politikezaposlovanja. Pozitivni trendi pase kažejo tudi na področju zapo-slovanja invalidov, sai sevsako letozaposli od 1750 do 1930 brezpo-selnih invalidov, pred tcm pa sejih je zaposlilo od 800 do 1000.Dodeljevanje državnih štipen-dij seje s prvim sistemskim zako-nom o štipendiranju preneslo nacentre za socialno delo, dodelje-vanje Zoisovih in sofinanciranjekadrovskih štipendij pa prevzemanovoustanovljeni Sklad za razvojkadrov in štipendiranje. Sprejetpa je bil tudi zakon o subvencioniranju študentske prehrane, kipo besedah ministrice zagotavljatrajno subvencioniranje prehraneštudentom.Število prejemnikov denarnesocialne pomoči se je v obdobjuod decembra 2004 do junija letoszmanjšalo za kar 37 odstotkov, insicernaskoraj 39.200 prejemnikov.K temu so prispevale spremembezakona o socialnem varstvu in ozaposlovanju ter zavarovanju zaprirner brezposelnosti.Vlada v tem mandatu ni zao-strovala pogojev za upokojitev,ni podaljševala delovne dobe alizaostrovala odmere pokojnin.Cotmanova je izpostavila izbolj-šanje pokojninskega zakona vkorist upokojencev, tako da sepokojnine od leta 2005 dosle-dneje usklajujejo z rastjo plač.Odpravili so premoženjski cen-zus za pridobitev pravice do delavdovske pokojnine. Sprejet je bilzakon o varstvenem dodatku, kije na novo uredil pravico do tegadodatka, avgusta pa bodo preje-mnild pokojnin, nižjih od 500evrov, prejeli draginjski dodatek.V tem mandatuje bilo napodla-gi koncesij, javno-zasebnega par-tnerstva ali na podlagi obnove žeobstoječih zmogljivosti pridoblje-nih 3000 novih mest za starejše vinstitucionalnem varstvu. Teče paše razpis za 750 mest, namenjenihLjubljani m Mariboru, kjer so ča-kalne vrste najdaljše. Ministricaje omenila tudi ukrepe za višjorodnost, kot so višji otroški doda-tek, dodatek za velike družine inuvedba plačila prispevkov zaradivarovanja štirih m več otrok. V le-tih 2006 in 2007 se je sicer rodiloveč otrok kot v preteklih letih.Med projekti, ki so ostali nedo-končani, je navedla spremembedružinskega zakonika, zakon odolgotrajni negi in zakon o ize-načevanju možnosti invalidov. KultUmJ dOSeŽRi Ministrstvo zakulturo je izpolnilo vse, kar j e bilov koalicijsld pogodbi. V času mi-nistrovanja Vaska Simonitija sosprejeli vrsto zakonov, sam pa ješe posebej omenil zakon o RTV,ki je »evropsko primerljiv«, za-gotavlja večjo pozornost domači glasbeni ustvarjalnosti, socialnoogroženi prebivalci pa so pla-čevanja naročnine oproščeni. Vštiriletnem mandatu so bili spre-jeti tudi zakon o spremembah indopolnitvah zakona o medijih,zakon o obveznem izvodu publi-kacij, zakon o varstvu kulturnedediščine, zakon o spremembahin dopolnitvah zakona o Kobilarni Lipica, zakon o varstvu do-kumentarnega in arhivskega gra-diva ter arhivih in zakon o javniagenciji za knjigo RS.Simoniti se je na novinarskikonferenci posvetil predvsemdelu direktorata za umetnost. Taje denimo poskrbel za vzposta-vitev kar 15 multimedijskih cen-trov, za večjo promocijo domačeglasbe, za vizualno področje so se sredstva povišala kar za 100 od-stotkov, kot pomemben dosežekpa Simoniti šteje vse boljši sistemštipendiranja umetnikov.V Simonitijevem mandatu jeponovno zaživel tudi sektor zapromocijo m mednarodno sode-lovanje, ki je odigral pomembnovlogo predvsem v času slovenske-ga predsedovanja EU. Sektorje poskrbel tudi za novo tujo prestolni-co, v kateri lahko bivajo slovenskiumetniki. New Yorkii in Berlinuse je tako pridružil London. In še:na univerzi v Regensburgu je za-čela delovati slovenska čitalnica.Na podlagi zakona o kultur-nem tolarju in zakona o uresniče-vanju javnega interesa za kulturoje bilo sofinanciranih približno30 objektov občinske infrastruk-ture letno. Pomembni koraki sobili, tako Simoniti, storjeni tudina področju zagotavljanja pri-mernih prostorskih razmer in-stitucijam, kot so Narodni muzej,Slovenska kinoteka, Cankarjevdom in SNG Maribor.Z občino Bled je bil dosežentudi sporazum o oddaji Blejske-ga gradu, v celoti je bil obnovljengrad Snežnik, obnovljena je bilaruska kapelica na Vršiču, mini-strstvo je tudi pristopilo k sanacijibolnišnice Franje. Opravljene naloge Minister zapravosodje Lovro Sturm je medglavnimi dosežki izpostavil znižanje notarske tarife za 50 odstot-kovin povečanje števila notarskihmest, med nalogami, ki še ostaja-jo odprte, pa zakon o materialnivojni škodi. Po besedah ministraza pravosodje so državljani z zni-žanjem notarske tarife za polovi-co prihranili 65 milijonov evrov.Z zakonom o varstvu pravice dosojenja brez nepotrebnega odla-šanja pa je bilo državi prihranje-nih 600 milijonov evrov. Gledeprojekta Lukenda je minister zapravosodje povedal, da so ga leta2007 realizirala vsa višja sodišča,sicer pa 30 od 66 sodišč. Kot jepojasnil, to pomeni, da so ta so-dišča projekt realizirala 3 letapred zastavljenim rokom.Sicer pa so v državnem zborusprejeli 62 zakonov, ki jih je pri-pravilo ministrstvo za pravosodje,s podrocja pravosodja pa sta bilaizdana 102 podzakonska predpisa.Delež pravnomočno zaključenihdenacionalizacijskih zadev je potrditvah ministra 97,4-odstoten - pravnomočno rešenih je 38.604od 39.642 zadev. Komisija za po-pravo krivic pa je namesto 858zadev na leto, kot jih je povprečnorešila od leta 1997 do 2004, v letihod 2005 do 2008 povprečno rešilakar 4731 zahtevkov na leto.Minister sicer obžaluje nape-tost, ki je še vedno prisotna medsodniki. Obžaluje pa tudi, daustavno sodišče še vedno ni odlo-čilo o zadevi. Med neuresničenimiželjami pa je tudi ta, da vrhovnosodišče še vedno ni informatizira-lo kazenskega vpisnika.Na področju preprečevanjagospodarskega kriminala je bilopo Šturmovih besedah v okvirunovega kazenskega zakonika in-kriminiranih več kot deset dejanjs področja gospodarskega krimi-nala. Dejanja, ki so bila prej opre-deljena le kot »velike svinjarije«,so zdaj postala kazniva dejanja,je pojasnil Šturm. Tudi v okviruspremembe zakona o kazenskiodgovornosti pravnih oseb sodoločena dejanja inkriminiralina novo. 01 MinKter za kulturo Vasko Simonitije izpostavil zakon o RTV. Zznižanjem notarske tarifeza polovico smo državljani prihranili 65 mio. evrov. Na področju preprečevanja gospodarskega kriminala sodejanja, ki so bila prej opredeljena le kot »velike svinjarije«,zdaj postala kazniva dejanja.

Medij: Demokracija
Avtorji: Janša Peter
Teme: NKBM - Nova Kreditna banka Maribor
Rubrika / Oddaja: Pogovor
Datum: 14. 08. 2008
Stran: 15