Večinski lastnik Večera, ljubljansko Delo, se na skupščino delničarjev Večera sploh ni prijavil. Z nasprotnim predlogom Dela Prodaje izglasovana dva evra bruto dividende na delnico ali 511.848 evrov DAMIJAN TOPLAK Zaradi odvzema glasovalnih pravic s strani Urada za varstvo konkurence na včerajšnji skupščini Večera se največji, 80-odstotni lastnik, ljubljansko Delo, sploh ni prijavil na skupščino. Po naših zanesljivih informacijah namreč Delo ni smelo glasovati niti z eno delnico. Tako je glavno besedo na skupščini imela Slovenska odškodninska družba (Sod), ki je 10-odstotna lastnica

Večera, med večjimi delničarji je bila prisotna še družba Delo Prodaja, ki je imetnica 6,94 odstotka Večerovih delnic. Slednja je med včerajšnjo skupščino, na kateri je bilo prisotnega 16,95 odstotka kapitala (po statutu je za sklepčnost dovolj 15 odstotkov prisotnega kapitala), podala tudi nasprotni predlog, sprva o treh evrih bruto dividende na delnico ali 776.772 evrov, na koncu pa je bilo izglasovanih dva evra bruto dividende na delnico ali skupaj 511.848 evrov. O 0,16 evra bruto dividende, kar je že pred skupščino predlagal Sod, pa se ni glasovalo, ker je ta predlog umaknil. Kot je pojasnila Biserka Križanec, direktorica kadrovsko-pravnega sektorja Dela Prodaje, ki je bila zastopnica Dela Prodaje na včerajšnji skupščini, izplačilo tolikšnih dividend ne bi smelo za Večer predstavljati večjih likvidnostnih težav. "Če pa je situacija res tako kritična na finančnem področju, kot so skušali predstaviti uprava in nekateri mali delničarji iz vrst zaposlenih, ter bi znala biti na koncu poslovnega leta celo izguba, se tega ne da reševati z neizplačilom dividende, ampak v vsebini znotraj podjetja. Ne da se tega rešiti niti z racionalizacijami stroškov, ampak zlasti z dokapitalizacijo Večera s strani novih strateških lastnikov, ki bi Večeru dali novo vsebino. Smo pa vendarle šli v znižanje prvotnega predloga in pa v za približno mesec dni trajajoče podaljšanje roka izplačila dividende, a kot lastniki nismo mogli pristati na to, da bi že drugo leto zapored ostali povsem brez dividend," je po skupščini razložila Križančeva. Predstavnico Dela Prodaje pa tudi Soda, Matjaža Jauka, je (z)motilo zlasti to, da tudi manjši delničarji niso bili pred skupščino seznanjeni s trenutno, očitno težko, finančno situacijo v Večeru. To, da pri tako pomembni odločitvi ni bil prisoten tudi večinski delničar, pa je Križančeva pospremila z besedami, da je zakonodaja že dlje časa sprejeta in da kljub temu, da je predsednik nadzornega sveta Dušan Mohorko povedal, da naj bi Delo nasprotovalo izplačilu sploh kakršnihkoli dividend, ne moremo vedeti, ali je res tako. "Večer je sicer za nas dolgoročna naložba, bi jo pa bili ob ugodni ceni pripravljeni prodati. Namigovanja, da za nami stoji Dnevnik, pa bi ocenila kot nekorektna, sicer pa kot 10-odstotni delničar Dnevnika tudi tam pričakujemo vsakoletno izplačilo dividend in tako je tudi letos uprava že v objavi skupščine predlagala blizu milijon evrov skupnega izplačila dividend," je dejala Biserka Križanec ter dodala, da bi tudi v primeru skupščinske prisotnosti Dela kot večinskega lastnika podala nasprotni predlog. Podobno je menil Matjaž Jauk, in sicer, da glede na lanskoletno letno poročilo sprejeta višina izplačila dividend ni problematična. "Z izjemo lanskega leta, ko dividend ni bilo, smo bil navajeni v Večeru na približno poltretji evro dividende, nismo pa vedeli, da naj bi se v letošnjem letu finančne razmere v podjetju tako zaostrile in zaradi tega morda dividende res ne bi smele biti izplačane. Vendar tega iz letnega poročila za lansko leto ne gre razbrati, če pa bi se vodstvo več pogovarjalo tudi z manjšimi lastniki in jim predstavilo tekočo situacijo, teh zapletov danes ne bi bilo," je prepričan Jauk. Dodajmo, da je Dušan Mohorko, predsednik Večerovega nadzornega sveta, včeraj med skupščino ponudil pogojni odstop, če bi izglasovali tri evre bruto dividende, ob spremenjenem predlogu pa o njegovem odstopu ni bilo več govora. Sta pa uprava in nadzorni svet Večera za lansko leto prejela razrešnico. "Predlog nedelitve bilančnega dobička s strani uprave in nadzornega sveta je logična posledica dogajanj na medijskem trgu, kjer medijske hiše beležimo močan padec oglasnih prihodkov glede na pretekla obdobja. V tej nepredvidljivi situaciji letošnjega in naslednjega leta ter ob dejstvu, da se moramo medijske hiše razvijati, je bil predlog nedelitve bilančnega dobička na mestu, seveda pa imajo lastniki pravico uveljavljati svojo voljo," pa je včerajšnjo skupščino delničarjev komentiral Uroš Skuhala, direktor ČZP Večer.



Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 28. 08. 2009
Stran: 4