Vilka in bradata Concluta je z zmago v Kobenhavnu, ta je bila precej prepričljiva, našim severnim sosedom za prihodnje leto naprtila organizacijo jubilejnega, 60. evrovizijskega izbora. Stalo jih bo okoli 20 milijonov evrov, približno toliko, milijon gor ali dol. je zadnja leta f>otrebno za organizacijo enega največjih, če ne celo največjega tv-spektakla na svetu. Letos si ga je. kot ocenjujejo pri EBU, ogledalo okrog 180 milijonov ljudi v 45 državah, med drugim v Avstraliji, kjer je Evrosong izjemno priljubljen, pa tudi na Kitajskem in v Kanadi. Zaradi bližine in zato manjših stroškov, pa tudi zaradi spodobnih sosedskih odnosov, je avstrijska zmaga dobra tudi za nas. Letos so danski organizatorji in EBU potrpežljivo počakali, da se je domnevno obubožana RTV Slovenija v zadnjem hipu vendarle odločila za sodelovanje; potem ko je glavnino sponzorstva prevzelo Vseslovensko združenje malih delničarjev. »Sodelovanje Slovenije je pomembno,« je o tej evropski potrpežljivosti rekel Jon Ola Sand, izvršni nadzornik Evrosonga iz EBU. Precej držav se je sodelovanju v evrovizijskem šovu letos namreč odreklo zaradi velikih stroškov in slabih uvrstitev v zadnjih letih, tako da je nastopilo le 37 držav. Sloveniji so zato zmanjkale drugače vnaprej zagotovljene točke, saj ni bilo ne Hrvatov, ne Srbov, ne Bosancev. Črnogorci so bili radodarni z 8 točkami, Makedonci pa zelo skopuški, Sloveniji so v finalu dali zgolj 1 točko. V polfinalu, ko so polovico glasov prispevale tudi strokovne žirije, je Tinkara zbrala ravno dovolj točk, natančneje 52, da je še ujela deseterico, ki je šla v finale. Najbolj navdušeni so bili Izraelci z 8 točkami, po 7 so jih Tinkari dali Irci in Avstrijci. Slovenci smo v finalu glasovali tako kot večina Evrope, tri na koncu najbolje uvrščene države, Avstrijo, Nizozemsko in Švedsko, smo enako razvrstili tudi mi. Prav velikih presenečenj, tako kot po navadi, glede favoritov nazadnje ni bilo. Tudi napovedi na evrovizijskih stavni cah so bile takšne kot po navadi - pre cej zgrešene. Za prvi polfinale so bile sicer še kar dobre, potrdile so se v 75 odstotkih, v drugem pa je bilo kar pol napovedi napačnih. Tudi tista, da Slovenija ne bo šla v finale. Zaradi glasov strokovnih žirij v polfinalih, naši je predsedovala Helena Blagne, so se izvajalci letos menda bolj posvečali kakovostni izvedbi svojih pesmi kot odrskemu spektaklu. Vsekakor je bilo manj uporabe pirotehnike kot v minulih letih, a je bilo na odru še vedno mogoče videti marsikaj, tudi poljski »program za odrasle«, kot je nastop mičnih in obdarjenih poljskih deklet opisal komentator TV Slovenija Andrej Hofer. Pet velikih, Francija, Velika Britanija, Nemčija, Španija in Italija, ki dajo v evrovizijsko vrečo največ denarja in imajo zato vsako leto zagotovljen nastop v finalu, se je letos znova odrezalo precej slabo. Nič novega, pravzaprav, in dokler so kljub slabim uvrstitvam pripravljene drago plačevati za svojo udeležbo, jim ne EBU ne kdorkoli drug ne namerava prav ničesar očitati. Dolgega življenja evrovizijskih popevk tudi letos ne gre pričakovati. Conchitin feniks, naslov pesmi je Rise Like a Phoenix, bo nekaj časa bržčas le plahutal po svetu. Pa ne toliko zaradi kakovosti skladbe kot zaradi Conchite same. Tom Neuvvirth, letnik 1988, si jo je omislil pred približno tremi leti v oddaji na avstrijski televiziji. »Bodi raje najboljša različica sebe kot slaba kopija koga drugega,« pravi fant, ki uživa v svoji drugačnosti in želi z njo svet spreminjati na bolje. Evropa je drugačnost, pa sploh ne prvič, še se spomnimo Dane International, na primer, pri nas pa Sester, sprejela in nagradila. Pa je tako zares dokazala svojo tolerantnost ali se je ta večer, ki ga je s sporočanjem slovenskih glasov, ki pa tokrat niso o ničemer več odločali, sklenila Ula Furlan, zgolj malce pozabavala?

Medij: Jana
Avtorji: Furlan Simona
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 13. 05. 2014 
Stran: 6