koncesije objaviti mednarodni razpis. Po daljšem obdobju razprav in odločanja o tem, kako naj ugodi zahtevam evropske zakonodaje, je marca 2007, torej tik pred odprtjem trga z električno energijo, ki se je zgodilo julija istega leta, ustanovila Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja - Sodo. Temu je nato za 50 let podelila koncesijo za opravljanje javne službe, Sodo pa je, brez kadrov in pravzaprav kakršnih koli resničnih pristojnosti (ker je bil ustanovljen zaradi formalne zadostitve evropskim zahtevam), od distributerjev najel omrežje in jim ga s pogodbami spet predal v upravljanje. Zahteva evropske direktive, ki je prenesena tudi v slovensko zakonodajo, je bila tako izpolnjena zgolj na formalni ravni, saj so distribucijsko omrežje namesto Soda še vedno upravljali elektrodistributerji. Na nesmotrno urejenost trga z električno energijo je že dlje časa opozarjala Agencija za energijo Oarse), opozorilo smo dobili od Evropske komisije, največ prahu pa so dvignile ugotovitve revizije, ki jih je marca objavilo računsko sodišče. To je od ministrstva za gospodarstvo in Soda zahtevalo odpravo nesmotrnosti in ločitev tržnega od omrežnega dela distribucij, šlo pa je tudi korak dlje od zahtev evropske zakonodaje zahtevalo je tudi prenos elektroenergetske infrastrukture v državno last. Vlada (ministrstvo za gospodarstvo) je zato, kot je znano, zasnovala načrt delitve petih elektrodistribucijskih podjetij, ki temelji na štirih korakih - delitev podjetij, ustanovitev petih pravnih oseb, na katere bi prenesli omrežno dejavnost. Z državnimi deleži v teh podjetjih bi nato dokapitalizirali Sodo, ki bi tako postal holding, v desetih letih pa bi od manjšinskih delničarjev odkupili tudi njihove deleže oziroma jih zamenjali za deleže v drugih državnih podjetjih. Načrtovana reorganizacija pa je, kot je znano, med zaposlenimi sprožila velik vihar, celo tolikšen, da je sindikat energetike izvedel opozorilno stavko, za 14. september pa napovedujejo splošno stavko in grozijo celo z električnim mrkom. Sklicujejo se na pravice delavcev, pozivajo k socialnemu dialogu in opozarjajo na privatizacijo tržnih družb. Ločitev je nujna Da imamo trenutno precej zmedeno ureditev, je jasno iz pojasnil, ki so nam jih poslali iz Soda. Jasno je to, da bi moral vse dejavnosti, povezane z elektrodistribucijskim omrežjem, izvajati Sodo - ta bi moral skrbeti tudi za naložbe v distribucijsko omrežje, saj je zadolžen za širitev in vzdrževanje distribucijskega omrežja. Ker pa je omrežje v lasti distribucijskih podjetij, so dejanski investitor podjetja sama. Ob tem na Sodu pojasnjujejo, da distribucijska podjetja zaslužijo pri omrežju na dva načina: z dajanjem omrežja v najem operaterju in z izvajanjem storitev na omrežju - te pa je po zakonu dolžan zagotavljati Sodo. »Distribucijska podjetja torej nove distribucijske vode in objekte gradijo zato, da bi jih dala v najem operaterju. Denar za investicije tako zagotavljajo distribucijska podjetja, iz amortizacije, dobička in posojil. Investicije pa se jim povrnejo prek pogodbe o najemu, ki je za tako zgrajene vode in objekte sklenjen s Sodom,« pojasnjujejo v družbi. Omrežnino določa Javna agencija za energijo, ki pri tem upošteva dejanske stroške Sistemskega operaterja, povezane z omrežjem. Ob tem pa so posebna težava tako imenovani povprečni stroški priključevanja, na kar je opozorilo tudi računsko sodišče. Ker gre tu dejansko za sredstva Soda, bi morali distributerji ta sredstva v bilancah voditi kot obveznost do Soda. Da je ločitev tržne od omrežne dejavnosti nujna, opozarja direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač. Le s tem, ko bo vsem akterjem na trgu zagotovljen nediskriminatoren dostop do omrežja, bo namreč zagotovljena tudi poštena konkurenca. Ob tem Kopač opozarja tudi na nevarnost, da se lahko pri sedanji ureditvi sredstva iz reguliranega dela dejavnosti - torej iz omrežnin uporabijo za pokrivanje izgub iz tržne dejavnosti podjetij, kar je nedopustno. Ob ustrezni ureditvi tako ne bi prihajalo do nepotrebnih zvišanj omrežnine, hkrati pa bi zagotovili, da bi šla ta sredstva v prave namene. Da bo ločitev lastništva omrežij od ponudnikov omogočila pogoje za nediskriminatorno spodbujanje naložb v infrastrukturo, pošten dostop do omrežja za nove udeležence in preglednost na trgu, so prepričani tudi na samem Sodu. »Primeri iz Evrope, kjer je bila reorganizacija že izpeljana, kažejo, da je smiselna in da prinaša rezultate, kot kaže recimo primer Avstrije, Češke,« poudarjajo. Reorganizacija slovenskega trga električne energije bi potrošnikom zagotovila nediskriminatoren in pregleden dostop do omrežja električne energije ter odprtost trga. Eno od načel je, da reorganizacija ne sme poslabšati kakovosti oskrbe z elektriko. Zaradi načrtovane združitve pa bo podjetje postalo učinkovitejše, sedanji različni tehnični sistemi se bodo poenotili, kadri pa se bodo lahko bolj specializirali. Učinkovitejša bo tudi ekonomska regulacija, kot bi jo imeli brez reorganizacije. Na drugi strani pa bo reorganizacija povečala konkurenco med dobavitelji, ki doslej med distribucijskimi podjetji ni bila ravno izrazita, so še prepričani v Sodu. Privatizacije ne bo? Sicer pa se je v zadnjem času pojavilo tudi veliko očitkov o tem, da bo zaradi reorganizacije prišlo do »privatizacije« družb, ki jim bo ostala dejavnost prodaje elektrike. Vendar Kopač odgovarja, daje to »čista neumnost, ki jo širijo ljudje, ki niso dobronamerni in podžigajo strahove zaposlenih.« Kot poudarja, bodo ta podjetja tudi po delitvi na dva dela se vedno ostala v 80-odstotni državni lasti, vlada pa ni nikjer zapisala, da jih želi odprodati. Čez nekaj časa bo kvečjemu treba razmišljati o njihovem poenotenju oziroma združitvi. Ob tem je Kopač opozoril, da bi do enakih ugotovitev, kot je prišlo računsko sodišče, prišla tudi evropska komisija, zaradi česar bi morala Slovenija plačati tudi kazen. Na to možnost je opozorila tudi direktorica Agencije za energijo (Jarše) Irena Praček, ki pa k temu dodaja tudi to, da bi nam v tem primeru EK verjetno tudi že zaukazala, kako naj reorganiziramo distribucije, zato je bolje, če to storimo sami. »To, da se morata tržni in mrežni del ločiti, je neizogibno dejstvo, na to smo v agenciji opozarjali že ves čas, pa tudi takšna postavitev Soda, kot je zdaj, je lahko samo prvi korak, ki more biti dokončen,« je poudarila Pračkova. »Evropske direktive in posledično tudi slovenska zakonodaja zahtevajo ne toliko pravno kot predvsem funkcionalno ločitev. Sodo mora biti sam odgovoren za nekatere stvari, prevzeti mora odgovornost glede razvoja in vzdrževanja omrežja.« V Jarše predlog ministrstva za delitev sicer podpirajo, a je Pračkova dejala, da evropska zakonodaja ne zahteva izrecno prenosa infrastrukture v državno lastništvo, kot zahteva računsko sodišče. »Predlog vlade zadosti vsem pogojem, tako direktivi kot tudi naši zakonodaji, omogoča pa tudi funckionalno rešitev. Menim, da je z vidika delavcev ta rešitev dobra, strinjam pa se s tem, da je treba z ljudmi čim bolj komunicirati, ker gre za nove, ljudem nepoznane korake. Govorimo o veliko zaposlenih, zato je prav, da obstaja socialni dialog in da so zaposleni seznanjeni s tem, kaj se bo dogajalo. Sama sicer menim, da ni razloga, da so tako prestrašeni, jih pa razumem,« še meni sogovornica. »Cela zgodba pa je po moji presoji tako završala zgolj zato, ker ljudje ne vedo, kaj jih čaka, in se sprašujejo, ali se bodo morali zdaj v službo voziti v Maribor,« je prepričana sogovornica. Poudarila je tudi, da bo nova ureditev nekatere funkcije petih elektrodistributerjev poenotila, kar bo dobro tudi za odjemalce. »Mi se kot regulator ne ukvarjamo s tem, ali obstaja en Sodo ali jih je deset, za nas je pomembno, da je funkcionalna ločitev zagotovljena,« je jasna Pračkova. Protest - Z rahlo neobičajno dveurno stavko (med njo so se člani sindikata v elektrodistribucijskih podjetjih seznanili z rezultati pogovorov z resornim ministrstvom) so prejšnji ponedeljek zaposleni v elektrodistribuciji opozorili, da se ne strinjajo z načrtovano delitvijo omrežne in tržne funkcije distribucijskih podjetij. Še dva predloga reorganizacije Kot rečeno, je načrtovana reorganizacija petih elektrodistributerskih podjetij v javnosti dvignila precej prahu, saj se z njo marsikdo ne strinja. Sindikat dejavnosti energetike (SDE) ie zato naročil svoio študijo možnih rešitev. Kot nam je v petek povedal predsednik SDE Franc Dolar, bodo študijo predstavili v četrtek. Vodilni v petih elektrodistribucijah so se, verjetno tudi zato, ker so na skupščinah prejšnji teden vsi po vrsti ostali brez razrešnic, zavili v molk, zato nam konkretnega komentarja dogajanja ni uspelo dobiti. Potrdili pa so nam, da so možne načine reorganizacije pripravili na direktoratu za energijo z Agencijo za energijo, Poslovodstvom distribucijskih podjetij in Sindikati dejavnosti elektroenergetike. Na Elektru Ljubljana so pojasnili, da bo verjetno obveljala kompromisna rešitev, zato niso želeli favorizirati katere od njih. Na Elektru Primorska pa so nam povedali, da študija distribucijskih podjetij predvideva štiri osnovne modele in da je bila nadgrajena z dvema dodatnima modeloma. »Vse modele smo usklajevali z Direktoratom za energijo, vendar za zdaj še nimamo končanega, usklajenega predloga,« so nam še potrdili. M. Do. Nekateri proti, drugi ne komentirajo Iz družbe KD Kapital, kjer so 5,92-odstotni lastniki Elektra Ljubljana, so sporočili, da omenjeni reorganizaciji, ki predvideva ločitev omrežnega od tržnega dela, nasprotujejo. »V zvezi s temi načrti KD Kapital ni prejel nobenih resnih študij in argumentov, ki bi govorili v prid taki reorganizaciji. Podjetje, organizirano tako, kot je, ima nekatere prednosti, ki bi z delitvijo izginile, kar pa bi pomenilo zmanjšanje vrednosti podjetja (in s tem tudi vrednost lastniškega deleža KD Kapitala). Delitvi nasprotuje tako uprava, kot vsi zaposleni družbe.« Delitvi družbe na dva dela nasprotujejo iz vsebinskih in pravnih razlogov, svoje nestrinjanje pa so izrazili tudi na skupščini delničarjev, ki je bila pred natanko tednom dni. Prepričani so namreč, da je sklep o ločitvi omrežne in tržne dejavnosti v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah, ki ločuje pristojnosti , skupščine delničarjev, nadzornega sveta in uprave. »Priprava postopkov za delitev družbe namreč spada izključno v pristojnosti uprave, in ne skupščine delničarjev, skupščina pa upravi ne more dajati obvezujočih navodil glede vodenja poslov družbe. S tem v zvezi je KD Kapital napovedal tudi izpodbojno tožbo, ki jo namerava vložiti. Izpodbojne tožbe pa so napovedali tudi drugi manjšinski delničarji.« V Kapitalski družbi, kjer so lastniki 1,61-odsotnega deleža v Elektru Maribor, dveh odstotkov v Elektru Primorska, 0,51 odstotka v Elektru Ljubljana, 0,80 odstotka v Elektru Celje in 2,49-odstotnega deleža v Elektru Gorenjska, so dejali, da kot lastniki podjetij vodenje poslov prepuščajo poslovodnim organom, v pristojnosti katerih je tudi oblikovanje razvojnih strategij. V Triglavu DZU in Probanki pa delitve niso želeli oziroma zaradi odsotnosti odgovornih niso mogli komentirati. M: Do.

Medij: Delo - FT
Avtorji: Dodevska Majda
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo - FT
Datum: 31. 08. 2009
Stran: 5