- Medij: Delo

Preiskava sanacije NLB Razlaščenci pričakujejo nove podatke o odločbah
Ljubljana - Mali delničarji so ovadbe proti vodstvu Banke Slovenije in NLB vložili zaradi domnevno spornega izbrisa podrejenih obveznic. Banka Slovenije je očitke o nepravilnostih pri bančni sanaciji že večkrat zanikala.
nejc Gole, maja Grgič
V Banki Slovenije so potrdili, daje potekala preiskava v predkazenskem postopku proti nekaterim njihovim zaposlenim, podrobnosti pa niso razkrili. V NLB so dejali, da nihče izmed nekdanjih in sedanjih zaposlenih v banki ni osumljen storitve kaznivega dejanja. NPU je potrkal tudi na vrata revizorskih hiš EY (nekdanji Ernst & Young) in Deloitte, ki sta pregledovali kakovost sredstev bank. Da so bili kriminalisti pri njih in zasegli dokumentacijo, so potrdili tudi v Deloittu: »Družba Deloitte ni osumljenec v omenjeni zadevi, prav tako nihče od njenih zaposlenih.«
Ovadbe proti vodstvu Banke Slovenije je vložilo Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) zaradi domnevno spornega izbrisa delničarjev in imetnikov podrejenih obveznosti v bankah. VZMD je vložilo ovadbo tudi proti NLB in njeni upravi, ki jo je takrat vodil Janko Medja. Zgolj NLB, ne pa tudi vodstev NKBM in Abanke, menda zato, ker je bilo v primeru NLB za to dovolj dokazov.
Razlaščeni imetniki podrejenih obveznic menijo, daje bila bančna luknja namerno izračunana tako, da je omogočila izbris obveznic. Predsednik VZMD Kristjan Verbič, denimo, opozarja, da je NLB v
bilanci na dan 30. septembra 2013 uradno izkazala pozitiven kapital v višini 835 milijonov evrov, Banka Slovenije pa je na isti dan ugotovila za 318 milijonov evrov negativnega kapitala ter na podlagi te ugotovitve izbrisala vse delnice in
podrejene obveznice NLB. »Ce je ugotovitev Banke Slovenije neresnična, bi morala uprava NLB izpodbijati odločbo Banke Slovenije. Če pa je ugotovitev Banke Slovenije o negativnem kapitalu resnična, bi centralna banka morala ukrepati proti NLB,« je jasen Verbič.
Spomnimo, direktorica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem Mojca Majic je pred časom na vprašanje, kako je mogoče, da sta dva ocenjevalca različno ovrednotila kapital banke na isti dan, odgovorila: »Ne smemo mešati jabolk in hrušk.« Razlika je namreč med revizijo, ki temelji na računovodskih standardih in pregledom aktive, ki je nerevizijska storitev.
Čeprav odvetnik malih delničarjev Miha Kunič ne pričakuje,
da bi organi pregona in nato sodišče o očitanem sumu zlorabe položaja pri izbrisu podrejenih obveznih lahko odločali še pred odločitvijo ustavnega sodišča, so s preiskavami zadovoljni. Kunič pričakuje, da bodo s tem tudi slovenski razlaščenci, tako kot se je to zgodilo v španski preiskavi, pridobili določene dodatne podatke o izrednih odločbah Banke Slovenije, do katerih do zdaj niso imeli dostopa.
Če bi kriminalisti in nato še sodišče potrdilo sume malih delničarjev, bi bil to še dodaten argument, ki bi ga ti lahko izkoristili pri iskanju pravice glede izbrisa podrejenih finančnih instrumentov in bančnih delnic. Nezakonito ravnanje pri izdaji odločbe, ki je predvidela izbris, bi namreč lahko pomenilo, da bi osmoljenci obveznice ali delnice dobili nazaj ali pa da bi lahko terjali ustrezno odškodnino. Že jeseni letos pa se pričakuje odločitev ustavnega sodišča o tem, ali je zakon o bančništvu, ki je bil podlaga za izbris, skladen z ustavo.
Boštjan Jazbec
Foto Blaž Samec
- Medij: Delo
- Avtor: Maja Grgič, Nejc Gole
- Rubrika: Aktualno
- Stran: 3
- Povezava: images/documents/NPU-po-sledeh-ovadb-malih-delnicarjev.pdf