in sicer Perutnino Ptuj in Kras. In dejansko je zadolženost obeh precejšnja. Tako je imel sežanski Kras ob koncu lanskega leta za približno 24 milijonov evrov posojil, Perutnina Ptuj pa 82 milijonov. Ali je ta dokaj visoka višina posojil kakorkoli povezana z menedžerskima prevzemoma, lahko le ugibamo. Je pa dr. Roman Glaser, predsednik upra-Menedžerji so z last ninjenjem potopili Pomurko in MIP. J) ve Perutnine Ptuj, nedavno ob obisku gornjeradgonskega kmetijsko-živilskega sejma povedal, da njihova zadolženost ni problematična, saj skupina na letni ravni dosega 240 milijonov evrov prihodkov. Na nedavni skupščini delničarjev Perutnine Ptuj pa je eden izmed malih delničarjev opozarjal, da je iz letnega poročila razvidno, da si je Perutnina večino dolga nakopala šele v lanskem letu, ko so se odhodki za prejeta posojila (plačilo obresti) povečali za več kot pet milijonov evrov, kar je seveda oklestilo njihov dobiček. To je v času, ko Perutnina vlaga precejšen denar v posodabljanje proizvodnje in nove izdelke, lahko (prejmočno finančno breme, ki ga morda ptujsko podjetje sploh ne bo zmoglo, sploh ker smo v obdobju, ko postajajo krediti vse dražji in ko je še kako težko dobiti dolgoročna posojila, zato je tudi velika večina Perutninih kratkoročne narave. Še najmanj zadolženi so Košaki Imamo pa na drugi strani mariborsko mesnopredelovalno podjetje Košaki, ki se je nedavno soočalo s samovoljo vodstva in so zato Bojana Rusa že razrešili z mesta predsednika. Tam so večinske lastnice kmetijske zadruge, ki so se uspele organizirati in preprečiti nadaljnjo samovoljo uprave, katera naj bi skušala z nepreglednim trgovanjem z (lastnimi) delnicami ter nepreglednim dajanjem garancij podjetjem, ki so bila njihov poslovni partner, oškodovati družbo. Košaki so imeli ob koncu lanskega leta vsega 1,7 milijona evrov posojil in so bili eno najmanj zadolženih podjetij v mesnopredelovalni industriji, je pa res, da so lansko poslovno leto sklenili z dobrim milijonom evrov izgube. Boljše poslujejo v skupini Panvita, kjer je tudi gornjeradgonski Mir po številnih letih izgub lansko leto sklenil z več kot pol milijona evrov dobička. Videti je, da je mesnopredelovalna industrija pri padcu cen, sploh pri rdečem mesu, precej na udaru, Mip s Pomurko je tudi že šel v stečaj. Kako nastalo situacijo komentira agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar? "Pomurka in MIP nista šla v stečaj zaradi kakšnega posebnega zunanjega dejavnika, odločilna je bila strategija menedžmenta v zadnjih nekaj letih. In to predvsem na področju lastniške konsolida-Poleg gospodarske krize se številna slovenska mesnopredelovalna podjetja spopadajo še z relativno visoko zadolženostjo. Bo po stečaju Mipa še kakšen menedžerski prevzem iz preteklosti ogrozil poslovanje podjetja? Damijan Toplak cije. Od zunanjih dejavnikov je edini ta, da se je jim je zaradi visoke zadolženosti podražilo financiranje. Če pozabimo sporno lastniško konsolidacijo v Mipu, je bil sam poslovni model proizvodno in marketinško zelo dober. Konec leta 2007 in v začetku 2008 pa se jim je močno podražila vhodna surovina, zaradi zniževanja tržnega deleža so se jim začeli zniževati tudi prihodki. Po drugi strani Kras na liniji MDK posodablja tehnologijo in embalažo, pri rdečem mesu pa je svež veter videti tudi pri TMI Košaki. To podjetje ima potencial tudi zato, ker je v lasti zadrug in v tujini je veliko sistemov s takšno lastniško strukturo, ki delajo dobro. Dobra zgodba je tudi manjše podjetje Mesarstvo Kodila, katere razvoj temelji na maloserijski proizvodnji v višjem kakovostnem razredu in poreklu surovin. Vse torej le ni tako črno. Ključno je zaposlovanje sposobnih menedžerjev in tehnologov ter v posodabljanju 'mentalitete'," je prepričan Kuhar. In dejansko kvaliteta izdelkov podjetij slovenske mesnopredelovalne industrije ni sporna, le da je v času gospodarske krize bistveno težje prodajati nekoliko kvalitetnejše in s tem dražje izdelke, saj so potrošniki zaradi zniževanja lastnih dohodkov cenovno bolj občutljivi. Ugotavljajo pa strokovnjaki, da bo za preživetje slovenske mesnopredelovalne industrije (pa tudi živilske nasploh) še kako pomembna internacionalizacija poslovanja - torej izvažanje na tuje trge. Na tem področju je v veliki prednosti ptujska Perutnina, ki proizvaja svoje izdelke v štirih državah, prodaja pa kar v 21-ih. Dobro ji sledi tudi gornjeradgonski Mir, medtem ko si drugi šele začenjajo utrjevati svoj položaj na tujih trgih. Kako pa bodo na prihodnost omenjenih podjetij (znana sta nič kaj spodbudna primera Pivovarne Laško in Istrabenza) vplivali pred časom opravljeni menedžerski prevzemi, pa bo pokazala prihodnost."

Medij: 7 dni
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 09. 09. 2009
Stran: 15