okrajna sodnica Katarina Novšak Kaplan, ki je z začasno odredbo sodno zaščitila čast, ugled in dobro ime italijanskega poslovneža, ki v Sloveniji rešuje Boška Šrota, je namreč ugovor Dnevnika zavrnila. Tako časopis, ki vztraja pri stališču, da s pisanjem o poslovni preteklosti Pierpaola Ceranija ni posegal v poslovneževe osebnostne pravice, po črki zakona še naprej ne sme poročati o kontroverznih poslovnih praksah skrivnostnega tržaškega solastnika Šrotovega Kolonela "v kontekstu, ki bi vzbujal dvom o njem in zmanjševal zaupanje v poštenost njegovega dela". V Dnevniku bodo tudi najnovejšo odločitev sodišča spoštovali ne samo zato, "ker jemljejo resno institucije pravne države", marveč tudi zaradi visoke zagrožene kazni: v primeru prve kršitve začasne odredbe je časopisni hiši zagrožena denarna kazen 50 tisoč evrov, za vsako naslednjo kršitev pa se kazen še poviša. Da bi zavarovali interes javnosti do obveščenosti, bodo tudi tokrat uporabili vsa pravna sredstva in se zoper sklep okrajnega sodišča pritožili. Ali Žerdin, odgovorni urednik Dnevnika, ki je avgustovsko začasno prepoved pisanja o Ceraniju komentiral nadvse zadržano, včeraj ni skrival zaskrbljenosti nad najnovejšim sodnim sklepom. Po njegovi oceni so začasne odredbe povsem legitimen ukrep v primerih, ko bi medij s svojim poročanjem lahko posegel denimo v osebnostne pravice otrok. Zaradi sodne intervence v takih primerih javnost ni prikrajšana za nobeno relevantno informacijo. Ampak Pierpaolo Cerani, ki postaja z nakupom Kolonela pomemben igralec na slovenskem gospodarskem prizorišču, ni otrok. "Glede na to, da ima sodišče za svojo odločitev zelo malo časa in na voljo samo podatke tožeče stranke, me avgustovski odredba ni tako zelo skrbela," je povedal Žerdin. "Zadeva je postala mnogo bolj kritična sedaj, ko je sodišče lahko tehtalo argumente obeh strani, naše in Ceranijeve." Ker je sodišče vnovič dalo prav Ceraniju, v Dnevniku zaradi zaščite poslovneževih osebnostnih pravic ne smejo poročati niti o tisti njegovi kontroverzni poslovni zgodbi, ki se je pred desetimi leti odvijala na tržaškem sodišču. A to ni edino, zaradi česar je v tem sodnem procesu odgovorni urednik Dnevnika zaskrbljen. Pojem osebnostnih pravic, na katere se pri uvedbi začasne cenzure sklicuje sodišče, je po Žerdinovih besedah nadvse ohlapen pojem, "ki se polni preko judikatov". Če bo ta standard, ki ga sedaj izpisuje sodišče v primeru Cerani proti Dnevniku, v Sloveniji obveljal, se prav lahko zgodi, da bo kak drug poslovnež zahteval prepoved pisanja o svojih domnevno spornih poslih, da o politikih, ki bodo zlahka uveljavljali prepoved pisanja o svojih kontroverznih politikah, sploh ne govorimo. In s čim je uredništvo Dnevnika, ki je Ceranija večkrat zaman prosilo za intervju, kršilo osebnostne pravice tržaškega poslovneža? Po oceni sodišča je poseglo v njegovo čast, dobro ime in ugled s članki, v katerih je pisalo, da je Cerani "kontroverzni" poslovnež, da je "po poročanju italijanskih medijev vpleten v več zgodb z domnevno kriminalnim ozadjem", da je zunaj italijanskih mej "zaslovel pred tremi leti, ko je bil vpleten v korupcijski škandal v Bolgariji", in da je igral "glavno vlogo v aferi z dobavo zdravil v Eritreji". Časnik je ravnal nedopustno že samo zato, ker je po sklepu sodnice Katarine Novšak Kaplan "uporabil objektivno žaljive izraze". To, ali so ti izrazi v skladu z resničnostjo, je za sodišče irelevantno. Nad začasno uvedbo cenzure v Dnevniku se niso zgrozili samo novinarji doma, marveč tudi v tujini. Tako je Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) v začasni odredbi, kije po njihovi oceni v nasprotju s svobodo obveš-Ali Žerdin, odgovorni urednik Dnevnika, ni skrival zaskrbljenosti nad najnovejšim sodnim sklepom. (Robert Balen) čanja in svobodo tiska, videlo vrnitev v totalitarizem. Mednarodna novinarska organizacija Novinarji brez meja je v tej prepovedi prepoznala legalizacijo določene oblike cenzure, ki je za članico EU nesprejemljiva. Po njeni oceni je lahko edini namen takšnega "sodnega naloga preprečevati medijem, da bi raziskali posle, v okviru katerih si Cerani prizadeva kupiti eno največjih slovenskih gospodarskih skupin". Izredno zaskrbljenost nad začasno odredbo je izrazil tudi direktor Mednarodnega instituta za tisk (IPI) David Dadge, ki se boji, da bi prepoved poročanja v tem primeru lahko pomenila "utišanje medijev za nekaj let". Res je, da ima tožnik pravico braniti svoj ugled, res pa je tudi, opozarja Dadge, da ima javnost pravico biti obveščena. Če bo standard, ki ga sedaj izpisuje sodišče v primeru Cerani proti Dnevniku, v Sloveniji obveljal, se prav lahko zgodi, da bo kak drug poslovnež zahteval prepoved pisanja o svojih domnevno spornih poslih, da o politikih, ki bodo zlahka uveljavljali prepoved pisanja o svojih kontroverznih politikah, sploh ne govorimo. (Marko Vanovšek)

Medij: Večer
Avtorji: Korade Dragica
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 10. 09. 2009
Stran: 4