Dnevnik, 30.9.2009
Tomaž Modic Ljubljana - »V Sloveniji smo po tem, kolikšen delež podjetij je v državni lasti, če ne svetovni prvaki, pa zelo blizu temu,« je na včerajšnji konferenci o korporativnem upravljanju povedal Marko Simoneti, moderator srečanja. Ena od značilnosti sedanje ureditve je po njegovem mnenju tudi, da podjetja obvladujejo veliki lastniki, finančni holdingi. »Vsi ti pogosto ne upravljajo premoženja s ciljem njegovega povečanja, ampak prerazdelitve koristi na račun malih delničarjev. V tej igri moči sodeluje tudi država, posledice pa so vsem znane. Slaba zaščita malih delničarjev, parkirišča delnic, izigravanje prevzemne zakonodaje in zelo netransparentno upravljanje državnih podjetij,«
je poudaril v nagovoru. »Sintagma, da se politika ne bo vmešavala v gospodarstvo, je povsem zgrešena. Ni vprašanje, ali se politika vmešava, temveč ali imaš urejeno korporativno upravljanje,« je v luči pričakovanih sprememb pri upravljanju podjetij v državni lasti dejal minister za promet Patrick Vlačič. Danes to upravljanje po mnenju vodje direktorata za javno premoženje na finančnem ministrstvu Andreje Kert poteka tako, kot je bilo določeno že v preteklosti. Naložbe države so razporejene po ministrstvih, pod finančno spadajo banke, pod gospodarsko energetske in telekomunikacijske družbe... Glede na to, da so ministrstva regulatorno povezana s temi podjetji, najbrž prihaja do velikih konfliktov, ko se je treba odločiti, kaj je v interesu družbe in kaj v interesu države. Zaradi tega bo vlada ločila lastnino od regulatorja in od nosilca razvojne politike. »Vlada se je odločila, da bo to izvedla v treh vzporednih korakih: postavitev institucionalnega in zakonodajnega okvirja, takojšen pristop k določitvi naložb ter preoblikovanje Kapitalske družbe (Kad), Slovenske odškodninske družbe (Sod) in DSU,« je pojasnila Kertova. A Simoneti ob tem poudarja, da bo centralizacija upravljanja v Sloveniji resen projekt takrat, ko se bo na enem mestu osredotočilo ne le upravljanje, ki je zdaj v pristojnosti posameznih ministrstev, ampak da se bodo »tudi Kad, Sod in paradržava očistili vseh strateških zgodb«, za katere bi morala odgovornost prevzeti politika. Pomisleke pri projektu centralizacije ima tudi Bogomir Kovač, predsednik kadrovsko-akreditacijskega sveta (KAS). »Centralizacija institucij, zlasti na področju lastniških odnosov, vodi v izrazito koncentracijo politične moči, kar je zelo težko uravnavati, zlasti v državah z nizko ravnijo korporativne kulture in visoko stopnjo političnega intervencionizma,« je opozoril. Predsednik uprave Kada Borut Jamnik pa ostaja optimističen in se pridružuje Vlačičevemu mnenju: »Namen sprememb ni prerazporejanje moči, ampak gre predvsem za proces, ki se odvija zato, da se natančno definirajo cilji, strategija odgovornosti in odgovornost posameznikov, ki to premoženje upravljajo. Ne glede nato, ali to premoženje ostaja v državni lasti.« tomaz.modic@dnevnik.si »Ideja razprave je, da se na koncu vprašamo, ali delamo ta projekt (sprememba upravljanja podjetij v državni lasti) zaradi OECD ali pa bi ga bilo smiselno izvesti zaradi lastnega razvoja in transparentnosti pri državnem lastništvu,« je včeraj na konferenci o korporativnem upravljanju poudaril Marko Simoneti (tretji z desne). Udeležil se je je tudi minister za finance Franc Križanič, ki pričakuje povečano regulacijo finančnega sistema in povečano poenotenje nadzornikov.
Medij: Dnevnik
Avtorji: Modic Tomaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 30. 09. 2009
Stran: 24