sodišce imenovalo Alenko Gril, ki je vsemdelavcem, ki delajo v Sloveniji, že odpovedala pogod-bo o zaposlitvi zaradi stečaja. Po petnajstdnevnemodpovednem roku se bodo delavci lahko prijavili nazavodu za zaposlovanje. Če bo šlo vse »po sreči«,bodo junija prejeli prvo nadomestilo za čas brez-poselnosti, ki ga težko pričakujejo, saj so zadnjoskromno plačo za december lani prejeli 8. februarja,Zato večina delavcev NGR živi v hudi socialni stiski. Mnogi bi jo zelo težko prebrodili, ce ne bi dvakratdobili solidarnostne pomoči od svojega Sindikata de-lavcevgradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD). Mnogidelavci so dobili tudi denarno pomoč od centrov zasocialno delo, ponjo pa so se bili prisiljeni zateči tudina Rdeči križ in h Karitasu. Ali ni žalostno, da morajov tej deželi zaposleni delavci, ki pošteno opravljajosvoje delo, prositi za socialno pomoc?«Po besedah Črnčečeve je podjetje NGR delavcem žedalj časa grobo kršilo pravice. Tako je delodajalec žejanuarja odpustil več kot 30 delavcev, ne da bi pred-hodno pripravil program reševanja presežnih delav-cev. Odpoved so dobili tudi invalidi in starejši delavci,ki jih zakon ščiti. Sindikat je svoje člane zaščitil ter jimpomagal vložiti tožbe na delovnem sodišču.Največji problem pa je bil, ker se delavci o svojemstatusu in placilu z delodajalcem sploh niso moglipogovorili, saj niso vedeli niti, kje je sedez podjetjain kdo je njegov lastnik. Dolgo časa niso vedeli niti,kdo je direktor. Za njegovo ime so izvedeli iz odpoDefovcu Alojzu Smontarije Bredo Črnčec do dodelitvesodalne pomoa pomagala kar z denorjem iz svojegozepa, saj zaradi neizfilacevanja placv NGR ni imel vecsredstev niti za kruh, čeprovje bil redno zoposlen. vedi pogodbe o zaposlitvi, vendar jim ga doslej se niuspelo najti na nobenem naslovu, preko katerih NGRposluje, pa naj se sliši to še tako neverjetno. Kotnam je zaupala Črnčečeva, tudi stečajni upraviteljicido sredine maja ni uspelo navezati stika s sedaj ženekdanjim direktorjem podjetja.Med delavci NGR so tudi delavci nekdanjega podjetjaRudarska gradbena družba (RGD), ki je poslovala vokviru REK Zasavje. Te delavce, ki so vključeni vSindikat energetike Slovenije (SDE) pri ZSSS, zastopasindikalni zaupnik Boris Jesenšek.»Naše podjetje RGD, v katerem je bilo več kot 300zaposlenih, se je leta 2003 združilo z Gradisom izMaribora v enotno delniško družbo NGR z okoli700 zaposlenimi. Nato je podjetje kupil Prevent izSlovenj Gradca, ki je želel oblikovati gradbeno divizijoza vso severovzhodno Slovenijo. Ker se mu to ni po-srečilo, je podjetje NGR prodal Cestnemu podjetjuMaribor,« pojasnjuje jesensek. Po njegovih besedahje od takrat naprej postajalo poslovanje podjetjavse manj pregledno, saj so denimo samo leta 2004zamenjali tri uprave. Podjetje je zaradi pomanjkanjapravih strokovnih kadrov vse težje pridobivalo delana domačem trgu, zato so morali delavci veliko delatiza mizerne osnovne plače. Začeli so jih odpuščati,mnogi pa so odšli sami.Leta 2004 je podjetje nezakonito odpustilo tudisindikalnega zaupnika Borisa jesenška, ki je sprožildelovni spor in ga avgusta lani tudi dobil. Po prav-nomočni sodbi drugostopenjskega sodišča bi gamoralo podjetje NGR ponovno zaposliti in mu po-plačati vse plače in druge prejemke za nazaj, vendartega ni storilo.V času, ko je bilo podjetje NGR v lasti Cestnegapodjetja Maribor, so veliko delavcev prezaposliliv Cestno podjetje, nekateri pa so ostali v podjetjuNGR, čeprav so marsikdaj delali skupaj na istih grad-bisčih, Ko so se plače v Cestnem podjetju dvigovale,delavci NGR višjih plac niso dobili, češ da imajo onidrugega delodajalca. Enako je bilo tudi pri regresihin drugih prejemkih, Zato so se delavci NGR začelipočutiti kot drugorazredni.Delavci so pred časom iz časopisov izvedeli, da jeCestno podjetje Maribor podjetje NGR prodalodružbi Agave. Med delavci NGR pa se šušlja, da jedružba Agave svoj delež v podjetju že prodala naprejnovemu lastniku.»Delavci NGR iz Zasavja ne vedo niti, kje je sedežpodjetja, niti kdo je direktor, da o lastnikih niti negovorimo,« pojasnjuje jesenšek. »Stevilni delavciNGR iz Zasavja pa smo tudi delnicarji v podjetjuNGR. V času lastninjenja smo namreč vanj vložilicertifikate. Upali smo, da bomo sami odločali ousodi svojega podjetja, vendar sta nato oba drzavna sklada svoje deleže prodala. Malih delničarjev pa vpodjetju NGR tako kot delavcev nihče ne poslušain se nanje ne ozira.«V gradbeniških krogih po Mariboru se sušlja, da sobile kaotične razmere v NGR, ki so morale nujnoprivesti do stecaja, v interesu nekaterih akterjevprivatizacijske zgodbe v nasem gradbeništvu, saj sosedaj zabrisane vse sledi.Največja žrtev dogajanja NGR in okoli njega pa sodelavci, ki so ostali brez dela in brez že zasluženihplač in drugih prejemkov v letošnjih prvih štirihmesecih. V času agonije jim je stal ob strani samonjihov sindikat SDGD, ki bo za svoje clane nasodišču prijavil tudi njihove terjatve v stecajnempostopku. Vse prizadete delavce in člane SDGDje na pogovore vabila Breda Črncec, ki se je s pri-zadetimi sproti dogovarjala, kako zaščititi pravicedelavcev, Črnčečeva je delavcem pomagala tudipri pripravi dokumentadje za pridobitev socialnihpomoči, posameznim delavcem, ki so se znašli vnajhujši stiski, pa je z manjšimi zneski pomagalacelo z denarjem iz svojega žepa.»Zares je zalostno, da morajo pri nas marsikdajredno zaposleni delavci, ki so prizadevni in imajo ževeč kottrideset let delovne dobe, prositi za socialnopomoc, da lahko preživijo - in to v gradbenistvu, kjertrenutno vlada konjunktura. Zato se sprašujem, alije ta država zares socialna in pravna, tako kot pišev ustavi. Ali je v tej novi dobi modernega menedž-menta delavec postal samo še številka?«, se sprašujeBreda Črnčec. , . „. ,Tomaz Ksela Sindikofnemu zaupniku Bonsu jesensku podjetje NGRIdjub prmnomocni sodbi ni popravilo krivice, Id mujojestorilo z nezakonito odpovedjo pogodbe o zoposttvi.

Medij: Delavska enotnost
Avtorji: Kšela Tomaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 16. 05. 2008
Stran: 6