Janko Zakeršnik in Nijaz Hastor še bolj oddaljena in na ločenih bregovih, a brez dokapitalizacije in dezinvestiranja Prevent Global ne bo preživel dlje kot do konca leta PETRA LESJAK TUŠEK _ Včerajšnja skupščina Preventa Global je minila v znamenju stopnjevanja spora med glavnima delničarjema Jankom Zakeršnikom in Nijazom Hastorjem ter medsebojnih napovedovanj tožb in vrste obtožb, ki kljub napovedi nove, izredne skupščine v oktobru s ciljem ponovnega poskusa razreševanja krize v Preventu ne dajejo dobrih obetov za prihodnost. Že uvodoma je Hastor jev odvetnik Jure Levovnik kot pooblaščenec družb Prevent Halog in TBP predlagal odvzem glasovalnih pravic
večinskemu lastniku Zakeršniku in njegovemu podjetju Eurocitv, vendar je predsedujoči na skupščini ta predlog zavrnil, ker obrazložitvi predloga niso bile podani ustrezni dokazi. Osrednja točka je bila razprava o prihodnosti Preventa s predlogom za dokapitalizacijo in dezinvestiranje, ki sta ga pisno podala delničarja Janko Zakeršnik in Eurocity in je hkrati tudi predlog uprave. Kot sta po skupščini pojasnila predsednik uprave Ivan Majcen in član nadzornega sveta Vladimir Bilič, Zakeršnikov pravni zastopnik, ta predlog predvideva dokapitalizacijo v gotovini v višini 5,2 milijona evrov do konca septembra, h kateri bi v sorazmernem deležu pristopila oba ključna delničarja. Sredstva, pridobljena tudi z dezinvesticijo, pa bi namenili za kritje finančnih obveznosti do bank. Kot je pojasnil Bilič, Zakeršnik za takšno dokapitalizacijo postavlja dva osnovna pogoja, prvi je vpogled v poslovanje Hastorjeve družbe Prevent DEV, njihove pogodbe, poslovna in cenovna razmerja. Drugi pogoj, ki ga terja Zakeršnik za dokapitalizacijo, pa je prekinitev selitve programov iz Slovenije v druge družbe. "Samo s takšnim programom je dokapitalizacija dolgoročno smiselna, sicer ne moremo izključiti, da bi bila kmalu spet potrebna," je dejal Bilič. Hastor, ki po skupščini ni želel ničesar komentirati in je z letališča nemudoma odpotoval, se menda do predloga o dokapitalizaciji in dezinvesticiji ni izrecno opredelil, je pa po Majcnovih pojasnilih izpostavil problem konkurenčnosti slovenske proizvodnje in v tem smislu tudi zahtev za zniževanje stroškov. Kot je dodatno obrazložil Majcen, so v sodelovanju s KPMG in zaposlenih v družbi pripravili analizo stanja, ki ponazarja tudi projekcije bilanc. "Tako, kot je zadeva zdaj, ni vzdržna, in je treba ukrepati v smislu zakona o finančnem poslovanju. Če se ne bi zgodilo nič, če ne bo nobenih ukrepov, se lahko zgodi, da bo družba Prevent Global stopila v področje insolventnosti nekje konec leta," je dejal Majcen. Pojasnil je tudi, da predlog predvideva, da se iz naslova blagovne znamke in znanja ter dejstva, da Prevent Global ni več udeležen v dobičku kot družbenik Preventa DEV, pridobi dodatne prihodke v višini 600 tisoč evrov mesečno, da se z bankami dogovori moratorij na plačilo glavnice do konca junija 2010 in da takoj začnejo z aktivnostmi odprodaje poslovno nepotrebnega premoženja zaradi poplačila finančnih dolgov in zmanjševanja obremenitev družbe. "Ta model na teh predpostavkah predstavlja vzdržen model, ki povečuje tudi vrednost lastniškega kapitala," je povedal Majcen. O konkretnih predlogih bo najprej razpravljal novi nadzorni svet, nato pa predvidoma oktobra še lastnika na izredni skupščini. Za prodajo so v prvi vrsti predvidene nepremičnine, ki niso v uporabi, nato naložbe v podjetjih, v katerih ima Prevent nizek in neodločilen vpliv, nenazadnje pa je tudi možno dezinvestiranje ostalih programov, kot so mariborski aerodrom, program zaščite v Mislinji in program lesa. "Zelo borbeno bomo nastopili kot uprava. Borili se bomo do konca, z lastniki ali brez njih," je sklenil Majcen. Ivan Majcen: "Brez ukrepov bi lahko bil Prevent Global plačilno nesposoben konec leta" Nijaz Hastor v ospredju, ob njem Jure Levovnik in Albin Hojnik, dosedanji predsednik nadzornega sveta (Petra LesjakTušek) Milan Ertnenc, podjetnik delničar, Janko Zakeršnik in Pavla Krpač, direktorica Eurocitva (Petra Lesjak TušekJ Za člana nadzornega sveta Preventa Global včeraj niso izvolili Andreja Gradišnika, direktorja Metala Ravne, kot je bilo predlagano v sklicu, ker je Gradišnik umaknil soglasje h kandidaturi. Namesto njega so v nadzorni svet imenovali Janka Šteharnika, magistra ekonomije iz Dravograda, direktorja družbe v Telekomovi lasti Najdi.si, mandat pa ob izteku podaljšali dosedanjemu članu nadzornega sveta Janezu SuSniku. Na ta sklep sta delničarja Prevent Halog in TBP napovedala izpodbojno tožbo. Skupščina na podlagi predloga uprave ni podelila razrešnice prejšnji upravi predsednika Boruta Meha in nadzornemu svetu, čeprav je nadzorni svet podelitev razrešnice predlagal. Kot razlog za nepodeljeno razrešnico je sedanja uprava navedla slabe poslovne rezultate, pregled preteklih poslov in njihovo slabo vodenje. Tudi ta sklep so delničarji družb v Hastorjevi lasti, Prevent Halog in TBP, napovedali izpodbojno tožbo. Zapletlo pa se je tudi pri spremembi statuta družbe v delu, ki se nanaša na klasifikacijo dejavnosti družbe, na katero so omenjeni prav tako napovedali izpodbojno tožbo. Je pa menda na skupščini Hastor napovedal tožbe za Škodljiva dejanja v preteklosti, vendar za zdaj ni jasno, kakšna. Skupščina pa včeraj ni potrdila predloga o razveljavitvi sklepa prejšnje skupščine, po katerem ob prodajah odločanje skupščine ne bi bilo več potrebno, (pit) Ivan Majcen je včeraj tudi povedal, da so zaradi propadlega projekta laserskih kartic poleg izredne odpovedi zaposlitve dolgoletnega predsednika uprave in solastnika Jožeta Kozmusa tudi kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe pooblastil in goljufije, ovadili pa so tudi nekatere druge posameznike iz podjetij, povezanih s tem poslom, o katerih za zdaj ne govorijo. "Upravi se ne očita, da se je spustila v projekt laserskih kartic, očita pa se, da je približno tretjina denarja, danega za projekt preko Global Investement Group, ostala nekje med Preventom Global in končnim prejemnikom," je dejal Majcen. Kozmus, ki se je skupščine udeležil, komentarjev po seji ni želel dajati, (pit)
Medij: Večer
Avtorji: Tušek Lesjak Petra
Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 25. 08. 2009
Stran: 10