Tri tožbe na upravno sodišče proti Banki Slovenije in pobudo za oceno ustavnosti je vložilo tudi Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZDM). Po njihovo bi bilo od vlade, potem ko je zahtevo za presojo ustavnosti napovedal državni svet, vsaj higienično, da bi počakala na odločitev ustavnega sodišča. »Tako so ravnali v Nemčiji, ko so tamkajšnji ustavni sodniki presojali skladnost pogodbe o fiskalnem paktu in spremljajoče pogodbe o ustanovitvi stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) z nemško ustavo,« pravi Tadej Kotnik. Nemški predsednik Joachim Gauck kljub opozorilom finančnega ministra VVolfganga Schaubleja, da bi čakanje lahko imelo katastrofalne posledice za Nemčijo, ni podpisal zakona, ker se ustavni sodniki o tem niso izrekli. Tako delajo pravne države. Sporna novela zakona, s katerim je po Kotnikovem mnenju Bratuškova vlada pokazala neverjetno brezbrižnost do ustavnih načel in (neodvisnih) strokovnih mnenj, je začela za zaprtimi vrati nastajati septembra lani, nekako v času, ko so v nadzorovano likvidacijo poslali Factor banko in Probanko. Do takrat je zakon o bančništvu prepovedoval kakršnokoli obliko prisilne poravnave banke, prav tako pa v nobenem prospektu ob izdaji obveznic ni pisalo, da se za kritje izgube banke uporabijo podrejene obveznice. Petra in Maje pač poplača zapitek pri TEŠ 6. Peter in Maja ostaneta brez vsega in morata debati, dokler pač lahko. Je to pravno pravilno in pravično?! Odgovor je ne,« je prepričajn Stankovič. Slovenija prehiteva EU Vlada tudi zatrjuje, da mora pri sanaciji bank oziroma pri dokapiulizacijah spoštovati nova pravila Evropske unije (EU) o državnih pomočeh. Gre 2 a nov koncept, tako imenovani »bail-in«, ki je nadomestil starega »bail-out«. Slednjega je Slovenija zamudila v času Pahoijeve vlade. Takrat so evropske države banke reševale z javnim denarjem, socializtrale so dolgove. Nova pravila pa zahtevajo, da državna pomoč banki ne sme biti dodeljena, dokler lastniški kapital, hibridni kapital in podrejeni dolžniški instrumenti v celoti ne prispevajo k izravnavi izgub. Toda teh pravil ni uzakonil še r.ihče, saj gre le za priporočila in smernice, ki jih morajo države EU uzakoniti do le:a 2015, uporabljati pa naj bi jih začele šele leta 2018. Ko so podobno uvajali v Španiji, Grčiji in na Cipru, so bila pravila milejša. V Španiji je bila najnižja cena odkupa v denarju za podrejene obveznosti 85 odstotkov, za hibridne obveznice 60 odstotkov, svoje (39 odstotkov) so dobil i celo imetniki prednostnih delnic. Tudi na Cipru so ruski vlagatelji postali lastniki največje banke s pretvorbo terjatev v la stniške deleže. Povedano drugače: nikjer vlagatelji niso izgubili vsega, pri nas pa je Bratuškova vlada presegla samo se De in postavila strožja pravila od priporočil, to je prisilna razlastitev. Niti stečaj bfmke ne bi povzročil prenehanja nobene obveznosti dolžnika, saj se spremeni le način njihovega poplačila. Zlasti ne pri obveznicah, kjer je davkoplačevalec dal kredit državni banki in je upravičeno pričakoval, da mu bo dani kredit z obrestmi tudi Vrnila. Tudi če bi Slovenija zaprosila za eVropsko pomoč pri sanaciji bank, ji tega rje bi bilo treba narediti. Razlastitev je tofej cena »suverenosti« Bratuškove. »Gre za nasilje močnejšega nad šibkejšim,« je dejal Boris Jazbec, eden od osmoljencev s podrejenimi obveznicami NLB26, »saj je vlada zaplenila naše premoženje.« Prepričan je, da je ogoljufan, saj mu je NLB v prospektu ob izdaji obveznic zagotavljala varnost naložbe tako, da bi izgubil vse samo ob stečaju banke. Vendar banka ni šla v stečaj. Propadli so kupci podrejenih obveznic, banka pa mirno posluje naprej. »Seveda se zakonodaja lahko spreminja, ampak veljati mora za vnaprej. Ko sem leta 2010 kupil obveznice in sem podpisal pogodbo, sem sklenil posel. Zame je bila zadeva končana.« Po njegovem je banka oropala varčevalce, vlada pa je z zakonom uničila trg obveznic: »To se lahko zgodi samo v Sloveniji«. Tudi Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete je pred mesecem dni za nacionalno televizijo izjavil, da gre »za nedvomno retroaktivni poseg v pravice, kar je kršitev ustave«. Podobnega mnenja so skoraj vsi pravniki, saj je celo ministrstvo za finance težko našlo tiste, ki bi zagovarjali novelo zakona o bančništvu. »Ustavno sodišče bo razveljavilo nekatere določbe novele zakona o bančništvu in bo zakonodajalcu naložilo odpravo neskladnosti,« so prepričani pravniki. Trdijo, da je zakon na meji legitimnosti ali tudi korak ali dva čez to mejo. Tadej Kotnik pa se čudi lahkotnosti bančnikov v NLB. »Ne razumem obnašanja banke, ki naj ne bi imela denarja. Zaposleni še naprej dobivajo plače, banka posluje, NLB je še vedno velik sponzor in oglašuje. Kje pa ima denar, da to počne?« se sprašuje. Kljub temu je težko napovedati, kakšna bo odločitev ustavnih sodnikov. Upanje za imetnike podrejenih obveznic ostaja. Če bo ustavno sodišče upoštevalo svojo prakso, saj je v primeru nekdanjega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja presodilo, da je retroaktivna uredba neustavna, bo moralo državi naložiti, da »podrejence« poplača. V DruštvuMDS epilog zgodbe pričakujejo do konca junija letos. ■ __^^Nf" _l^_^__ d >___r '"- ' '". * _*, __i _HH__§_T~ f .S ■ -f_-^"___ i — ll^HHBB __________P_i II _H m~dwk§ ~ _t____B___Ri»- _____ II_^_^_^_K9^^^^_i Vlada Alenke Bratušek z novelo zakona o bančništvu ni razlastila samo imetnike podrejenih obveznic, ampak je prizadela tudi okoli pol milijona Slovencev, ki za varnejšo starost varčujejo v pokojninskih skladih. Objavljamo seznam poslancev, ki so sodelovali pri »ropu« in 29. oktobra lani (14. novembra so isti poslanci zakon ponovno potrdili) v državnem zboru glasovali za: Borut Ambrožič Nepovezani poslanec Samo Bevk SD Alenka Bikar PS Mirjam Bon Klanjšček PS Dragan Bosnič PS Mirko Brulc SD Renata Brunskole PS JerkoČehovin PS Andreja Črnak Meglic SD Maja Dimitrovski PS Branko Ficko PS Matevž Frangež SD Brane Golubovk PS Matjaž Han SD Lelja Hercegovac PS Katarina Hočevar DL IvanHršak Desus Darko Jazbec PS Ljubita Jelušič SD Jana Jenko Desus Aljoša Jerič PS FrancJurša Desus Jožef Kavtičnik PS Janja Klasinc PS Maša Kociper PS Polonca Komar DL Saša Kos PS Jožef Kunič PS Branko Kurnjek DL Srečko Meh SD Mitja Meršol PS Jani Moderndorfer PS Peter Oder PS Aleksandra Osterman PS Alenka Pavlic PS Marko Pavlišič DL Marija Plevčak Desus Alojzij Potočnik PS Majda Potrata SD Branko Smodiš SD Bojan Starman DL Kristina Valenčič DL Janko Veber SD Jože Velikonja PS Peter Vilfan PS Matjaž Zanoškar PS Barbara ŽgajnerTavš PS MelitaŽupevc PS

Medij: Reporter
Avtorji: Biščak Jože
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Zgodba tedna
Datum: 06. 01. 2014 
Stran: 23