sme delati oziroma kako morajo odgovornost nositi uprave in NS,« je po včerajšnji seji skupščine Intereurope dejal Bruno Korelič, predsednik NS. Na vprašanje, ali bo Intereuropa res kaj dobila kot odškodnino, paje Korelič dejal, da težko odgovori, verjame pa, da bodo pravniki to možnost proučili, saj imajo ljudje, ki so sodelovali pri domnevno spornih poslih, kar nekaj premoženja. Udeleženci skupščine Intereurope (navzočih je bilo 62,47 odstotka delničarjev z glasovalno pravico) so namreč z natanko 99,62 odstotka glasov na predlog Luke Koper sprejeli nekoliko spremenjen osnovni predlog uprave, in sicer, da se: »Na podlagi 327. člena Zakona o gospodarskih družbah in predstavitve ugotovitev Posebne revizije vodenja posameznih poslov družbe v obdobju zadnjih petih let, mora uprava družbe, v šestih mesecih od dneva današnje skupščine, vložiti tožbo za povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe, ki je družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja in nadzora.« V prvotnem predlogu je bilo zapisano »ali nadzora«, v drugem delu sklepa pa še, da se za zastopnika, ki zastopa družbo v postopku pred sodiščem, ki odloča o utemeljenosti odškodninskega zahtevka, imenuje Miho Kozinca, odvetnika iz Ljubljane, ki tudi sestavi tožbo za povrnitev škode. Odvetnika torej (še) niso izbrali, na koncu sprejetega sklepa pa so v dikciji »... organov vodenja ali nadzora« besedico »ali« zamenjali z »in«. Nadzorniki so bili nad sprejetim sklepom vidno razočarani, Vinko Rebula pa je kot mali delničar napovedal celo izpodbojno tožbo. Pred glasovanjem je svoj pogled na predlog Luke pojasnil nekdanji predsednik NS Boštjan Rigler in dejal, da je med svojim mandatom NS z vsemi močmi deloval v duhu dobrega gospodarja ter v dobro družbe in lastnikov. »Nobeden od članov NS ni prek dela NS zasledoval osebnih interesov ali kakršnih koli osebnih koristi. NS je deloval transparentno in o svojem delu obveščal delničarje z javnimi objavami in letnimi poročili. Še posebej veliko časa je namenil naložbi v logistični center Čehov v Rusiji. Pri sprejemanju odločitev je ves čas tehtal, kaj naj naredijo z omenjeno naložbo. Odločitve je sprejemal na račun zagotovil uprave in drugega menedžmenta družbe o veliki poslovni škodi, ki bi nastala zaradi ustavitve naložbe. Začetek naložbe sega v obdobje, ko so bile globalne in finančne razmere bistveno drugačne od sedanjih, ruski trg pa je izkazoval veliko pomanjkanje logističnih zmogljivosti in obetal pozitivno rast. NS je delo opravljal na podlagi razpoložljive dokumentacije, ki jo mu je s težavo uspevalo dobiti. Izdelovalci revizijskega poročila se na člane NS niso obrnili. Odločno in argumentirano zavračamo kakršno koli odškodninsko odgovornost članov NS,« je dejal Rigler. Kristjan Verbič, predstavnik 6400 malih delničarjev, ki imajo v Intereuropi približno 23-odstotni delež, pa je dejal, da skupščina ni sodišče in da je prav, da morebiti tudi nadzorniki, če bodo toženi, na sodišču predstavijo argumente, s katerimi bodo dokazali, da niso odškodninsko odgovorni. »Verjento bodo na sodišču bolj motivirani, da povedo, česar doslej še niso,« je pripomnil. Tik pred skupščino so predstavniki Kada in Soda umaknili predlog za spremembe statuta, po katerem bi se število delavskih predstavnikov v nadzornem svetu zmanjšalo s treh na dva, uspeli pa so s predlogom, da se predčasno razreši člana NS Boštjana Riglerja in Emerika Eržena, namesto katerih sta bila v NS že včeraj (predvideno je bilo 11. novembra) imenovana mag. Tadej Tufek, sicer predsednik uprave Adria Airways in mag. Maša Čertalič iz Luke Koper. Dušan Grča Ernest Gortan Bruno korelič Po skupščini je Ernest Gortan, predsednik uprave Intereurope, povedal, da se trudijo, da bi kar najhitreje začele delovati vse zmogljivosti terminala Čehov v Rusiji, in ne samo avtomobilski terminal, ter da imajo za poslovanje v Rusiji, kjer je bila naložba slabo vodena in je družbi Intereuropa povzročila več deset milijonov evrov škode, nekaj scenarijev. Za zdaj o prodaji ne razmišljajo. Glede na spremenjene globalne gospodarske razmere pripravljajo tudi novo petletno strategijo, ukrepe za reorganizacijo špedicije in logistike pa tudi program dezinvestiranja in znova reprogramiranja posojil. Intereuropa- Mednarodni prevozi ostajajo ena ključnih dejavnosti koprske družbe.

Medij: Delo
Avtorji: Grča Dušan
Teme: Kristjan Verbič, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 11. 09. 2009
Stran: 13