dejavnosti podjetja kljub smrti njegovega nosilca (samostojnega podjetnika), hkrati pa zakon o delovnih razmerjih (ZDR) govori, da s trenutkom smrti podjetnika delavcem preneha delovno razmerje po samem zakonu. Zakon o davčnem postopku dopušča nadaljevanje dejavnosti in ohranitev premoženja v podjetniški sferi, na drugi strani pa zakon o dedovanju (ZD), ki je v tem primeru relevanten, izenačuje osebno in podjetniško premoženje. To pomeni, cfa je podjetje s trenutkom smrti nehalo obstajati in gre vse premoženje v zapuščinsko maso. »Namen zakonodajalca bi moral biti, tako bi bilo vsaj razumno, da se kljub smrti podjetnika ohranijo podjetje in delovna mesta. Takšen princip velja celo za kmetije, ki se zaradi dedovanja ne smejo drobiti. Žal pa na področju podjetništva ni tako, podjetje se lahko ohrani samo izjemoma in to kljub velikemu prizadevanju dedičev, ki se srečajo s celo vrsto birokratskih ovir in neživljenjskimi predpisi, ki jim je skupno samo to, da vsak parcialno ureja področje, položaj naslovnika pa je pravno nejasen in nedorečen,« je kritičen Iztok Mohorič. Težavne osebne družbe Kot pravi poznavalec dednega prava, zlasti dedovanja podjetniškega premoženja, Karel Zupančič s pravne fakultete v Ljubljani, težav sodna praksa za zdaj še ne zaznava, vsekakor pa bodo nastopile. Na Dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu je tudi on opozoril na konflikt med dednim pravom in pravom gospodarskih družb, ki je posebej žgoč pri osebnih družbah. Za dedovanje podjetniškega premoženja sicer šteje prehod premoženja, s katerim je umrli samostojni podjetnik posameznik opravlj al pridobitno dej avnost, kot tudi prehod udeležbe (članstva) umrlega v osebni ali kapitalski družbi v obliki deleža ali delnic na pravnega naslednika oziroma pravne naslednike zapustnika. ZD nima posebnih določb o tej materiji, ZGD pa vsebuje samo nekaj temeljnih pravil. Prenovljeni zakon, ZGD-1, je dednopravno snov nekoliko dopolnil pri ureditvi podjetnika posameznika, ne pa tudi pri ureditvi osebnih družb. Nekaterim korenitim spremembam v delniškem pravu se prilagajajo tudi (sicer zelo skope) dednopravne rešitve. Tega pri družbi z omejeno odgovornostjo ni, čepravje bila tudi njena pravna ureditev prenovljena. Na področju dedovanjapodjetniškegapremoženja vlada torej praznina, zaradi katere je prepuščeno teoriji in praksi, da najdeta rešitve številnih nerešenih vprašanj, pojasnjuje Zupančič. Po njegovem nekateri, zlasti nemški teoretiki sicer svarijo pred zakonskim normiranjem dedovanja udeležbe v osebnih družbah in priporočajo, naj se omogoči urejevanje dedovanja udeležbe z družbeno pogodbo. Kljub temu pa menijo, da bi bilo treba vzpostaviti posebno ureditev dedovanja podjetij, zlasti tistih, ki so organizirana v obliki Imenovanje zastopnika ► Spremembe zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) omogočajo nov institut, in sicer zastopnika za primer smrti. Postavi ga lahko podjetnik zato, da podjetje po njegovi smrti ne bi ostalo brez poslovodstva in zastopanja. Njegovo pooblastilo je ožje, kot je pri zakonitem zastopniku ali prokuristu: opravlja lahko samo pravna dejanja, ki sodijo v redno poslovanje podjetnika. Zastopnika lahko podjetnik imenuje tudi v oporoki. osebnih družb, v katerih imajo deleže člani družine. »Dejstvo je, da splošni predpisi o dedovanju tako pri nas kot tudi v Nemčiji v skladu z načelom enakosti pravic sodedičev ne onemogočajo pri zakonitem dedovanju drobitve zapuščine, pa čeprav vsebuje navedene gospodarske enote, s čimer je ogrožen njihov obstoj. Najbrž bi bilo treba tudi v našem pravu posebej zavarovati podjetniške enote, katerih člani so osebno povezani (družinska podjetja), pred delitvijo ob zakonitem dedovanju, tako kot so zavarovane zaščitene kmetijepo zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev.« • ► Da bo pri dedovanju podjetniškega premoženja še veliko težav, se strinjata tako Karel Zupančič (desno) s pravne fakultete v Ljubljani kot tudi Iztok Mohorič iz obrtno-podjetniške zbornice.

Medij: Finance
Avtorji: Petavs Stane
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: F2
Datum: 08. 09. 2009
Stran: 19