Vsak po svoje zadovoljen s sodbo

Sporočilo o bančništvu Evropske komisije, ki sta ga slovenska vlada in Banka Slovenije upoštevali, ko sta decembra 2013 razlastili imetnike podrejenih obveznic in delnic bank, ni bilo zavezujoče, je eno od pomembnih sporočil včeraj objavljene sodbe Sodišča Evropske unije v Luxembourgu. S sodbo je Sodišče EU odgovorilo na sedem vprašanj slovenskega ustavnega sodišča, ki jih je to zastavilo ob presojanju ustavnosti novele Zakona o bančništvu. Tako je Sodišče EU dokončno razrešilo vprašanje pravne narave Sporočila o bančništvu s 1. avgusta 2013, saj so se razlaščeni imetniki obveznic in delničarji podržavljenih bank ves čas sklicevali na priporočilno in nezavezujočo naravo sporočila. S tega vidika so mali delničarji zadovoljni s sodbo, ki omenja, da bi vlada in Banka Slovenije takrat lahko predlagali drugačne rešitve.
Sodišče je s tem sledilo sklepnim predlogom generalnega pravobranilca sodišča, ki je že 18. februarja letos med drugim ugotovil, da razlastitve in
posegi v delnice in obveznice slovenskih bank nikakor niso bili potrebni ali nujni za sanacijo finančnega in bančnega sistema oziroma za dodelitev državne pomoči, so v odzivu na sodbo zapisali v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD). "Zato je jasno, da je treba pravne težave, ki jih je povzročil Zakon o bančništvu, reševati v okviru slovenskega pravnega reda. To velja še toliko bolj, ker najbolj sporne rešitve tega zakona in
konkretni izračuni, ki jih je pri izrednih ukrepih uporabila Banka Slovenije, sploh niso imeli nikakršne vsebinske podlage v Sporočilu Evropske komisije," naštevajo. Upajo, da bo absolutno prednostno obravnavo zaključilo tudi ustavno sodišče. Sicer bodo morali razlaščenci zaradi skorajšnjega izteka zastaralnih rokov v vmesnem obdobju vložiti odškodninske tožbe zoper banke izdajateljice vrednostnih papirjev.
Ključni poudarki sodbe senata Sodišča EU, na katere se sklicujejo, so, da sporočilo ni bilo zavezujoče, da bi bilo treba pri izbrisih upoštevati načelo porazdelitve bremen med delničarji in
imetniki podrejenih instrumentov in da sprejeti ukrepi ne bi smeli preseči tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke.
Tadej Kotnik, prvopodpisani pod zahtevo za ustavno presojo zakona o bančništvu: "Ker je odgovor sodišča, da sporočila Evropske komisije niso zavezujoča ne za države EU ne za Sodišče EU, je jasno, da tudi tožba komisije proti državi EU na Sodišču EU, ki je za takšne tožbe pristojno, z očitkom neupoštevanja njenega sporočila ne bi mogla uspeti. Po 20 mesecih čakanja na odločitev Sodišča EU bi bilo smotrno razmisliti, zakaj je bila luksemburška ekspedicija' sploh potrebna."
mesecev je bilo treba
čakati na odločitev
Sodišča EU
V Banki Slovenije so v včerajšnji sodbi razbrali, da so ravnali prav, zato
bodo, če bodo razlaščeni začeli vlagati individualne tožbe, še največ dela imeli odvetniki: "Sodišče EU je v sodbi potrdilo stališča, ki jih je v dosedanjih postopkih, tako pred nacionalnimi sodišči kot pred Sodiščem EU, navajala Banka Slovenije. Tako je sodišče med drugim potrdilo veljavnost Sporočila
o bančništvu, v katerem je Evropska komisija opredelila splošne pogoje za odobritev državne pomoči bankam v težavah. Sodišče je namreč potrdilo, da lahko Evropska komisija s sporočili določa splošne pogoje za odobritev državne pomoči bankam, ki vključujejo tudi predhodni izbris lastniških in podrejenih instrumentov v obsegu, ki je potreben za pokrivanje ugotovljenih izgub bank. Priznali so, da "sporočilo sicer ni zavezujoč predpis, ki bi ustvarjal avtonomne obveznosti za vse države članice. Vendar pa bi v primeru, če posamezna država članica pri ukrepih državne pomoči ne bi izpolnila navedenih pogojev (glede predhodnega prispevka delničarjev in upnikov k pokrivanju izgub), Evropska komisija takšne ukrepe utemeljeno zavrnila."
V Banki Slovenije vidijo še en argument iz včerajšnje sodbe za pravilno ukrepanje decembra 2013: "Prav tako je Sodišče EU v svoji odločitvi potrdilo, da pri zahtevi Evropske komisije, da se na podlagi ocenjene izgube izbrišejo instrumenti lastniškega in podrejenega kapitala banke, ne gre za poseg v lastninsko pravico imetnikov teh instrumentov, če je v postopku ugotovljeno, da bi ti učinki za imetnike nastopili tudi v primeru stečaja banke."
Ali je sporočilo Evropske komisije Ali je sporočilo v delu, ki pogojuje Ali so točke v sporočilu o Ali je sporočilo
o bančništvu zavezujoče za države državno pomoč z izbrisom bančništvu v skladu z načelom razlagati tako, da pretvo^i^i^H
članice? delničarjev in podrejenih upnikov, varstva upravičenih pričakovanj iz odpis podrejenih instrume^^^H
nezdružljivo s pogodbo o EU, ker prava EU ter v skladu s pravico do države, ki želijo resne
prekoračuje pristojnost komisije? zasebne lastnine? gospodarstvu odpraviti z
pomočjo banki, nista obvez^i^H
„Ne. Sporočilo o bančništvu je bilo „Delničarji in podrejeni upniki bank
sprejeto na podlagi pogodbe o se ne morejo sklicevati na načelo ..Pretvorbe ali odpisi podrejenih
EU." varstva legitimnih pričakovanj, da instrumentov ne smejo presegati
bi nasprotovali izvršitvi zadevnih tega, kar je nujno za odpravo
ukrepov. Niso imeli zagotovila, da kapitalskega primanjkljaja
nobeden od ukrepov ne bo mogel določene banke."
vplivati na njihove naložbe."
A je mogoče direktivo EU
/ Ali so določila sporočila komisije, reorganizaciji in prenehanju M
j ki BS omogoča, da izredne ukrepe kreditnih institucij iz 2001
sprejme mimo sklepa skupščine razlagati tako, da se med reorga-l
bank, v neskladju z direktivo EU o nizacijske ukrepe štejejo tudi I
varovanju interesov družbenikov zahtevani ukrepi porazdelitve
in tretjih oseb pri gospodarskih bremen med delničarji in podre-fl
družbah? H
„Direktiva ne nasprotuje temu, da „Ukrepi za porazdelitev bremen
se v nekaterih posebnih pri sanaciji bank so spadali v okvir
okoliščinah ukrepi v zvezi z reorganizacijskih ukrepov že pred
osnovnim kapitalom začetkom uporabe
sprejmejo brez potrditve evropskih o bank."
delničarjev."
htj i m 1111 i
Pretirani ukrepi
Grega Tekavc, izvršni sekretar Društva MDS: "Dejstvo je, da niti Banka Slovenije niti vlada nista predlagali drugačnega
načina reševanja bančnega sistema, ki bi vključeval porazdelitev bremen med delničarji in imetniki podrejenega kapitala, čeprav bi to lahko storili. Sodišče EU je tudi jasno povedalo, da ukrepi ne bi smeli preseči tega, kar je nujno za odpravo primanjkljaja banke. Več kot jasno je, da so banke še danes prekapitalizirane, zato so bili ukrepi vidno pretirani, kar je seveda povezano tudi z uporabljenimi scenariji in načinom vrednotenja kapitala bank, ki je bilo opravljeno brez kakršnihkoli veljavnih računovodskih standardov."
Ključni izračuni
Miha Kunic, odvetnik razlaščencev pri VZMD: "Banka Slovenije in ministrstvo za finance sta zatrjevala, da so sporočila o bančništvu zavezujoč pravni vir in da so bili zato primorani spremeniti zakon o bančništvu. To se izkazuje za neresnično, zato so imetniki podrejenih obveznic pridobili dodaten argument, da je treba določila zakona o bančništvu razglasiti za neustavna. Drugi vidik pa je odločitev sodišča, da je pri dodelitvi državne pomoči možno, da lahko imetniki podrejenih instrumentov sodelujejo, vendar le toliko, kolikor je nujno potrebno. To pa pomeni, da so v tej zgodbi ključni izračuni, ki so tudi največji kamen spotike v sporu z Banko Slovenije."
"Ravnali smo prav"
Alenka Bratušek,
nekdanja predsednica vlade: "Sodba Sodišča EU pomeni, da smo ravnali skladno s pravili Evropske
komisije. Vprašati pa se moramo predvsem, zakaj smo sploh morali sanirati banke in ali bodo tisti, ki so bančno luknjo povzročili, kdaj tudi odgovarjali. Sanacija bank je bila nujen pogoj, da smo zagnali slovensko gospodarstvo. Pri vsem tem smo zasledovali en sam cilj, to je, da bankam pomagamo s čim manj javnega davkoplačevalskega denarja. Naredili smo točno tako. Seveda pa je zdaj na potezi ustavno sodišče in pričakujem, da bo odločitev sprejeta čim prej."
Nič takega
Dr. Peter Glavič,
razlaščeni delničar NKBM: "V sodbi Sodišča EU ni nič takega, kar ne bi že tri leta vedeli. Država bi se lahko sklicevala na točko 45 Sporočila, ki omogoča izvzetje razlastitev, kadar bi izvajanje takih ukrepov ogrozilo finančno stabilnost ali povzročilo nesorazmerne ukrepe. Razlastitev sto tisoč malih vlagateljev, ki so zaupali državi, in sesutje že tako šibkega kapitalskega trga države (za nami zaostaja samo Rusija) je prav gotovo zmanjšalo finančno stabilnost Slovenije. Vendar niti to ni bilo potrebno, saj v točki 90 Sporočila piše, da bodo dotedanje priglasitve pregledane glede na merila, ki so se uporabljala v času prijave." (if)

Menu

VZMD

Vsak po svoje zadovoljen s sodbo

VZMD.TV

KDD OBVESTILA