SIMEONA ROGELJ: Predlog zakona temelji na treh dejstvih, da vse sanirane banke razen dveh, dobro poslujejo in ustvarjajo dobičke, ki jih že izplačujejo, da premoženje, ki je bilo predmet ocen ni izginilo, ampak je preneseno na slabo banko in da je Banka Slovenije vsa leta nadzirala poslovanje bank, zato bi moralo ukrepati že mnogo prej. In če ni je dolžna participirati pri upravičenjih razlaščenih vlagateljev, pravi Kristijan Verbič iz združenja in poudarja, da zakon ne predvideva obremenitev za državni proračun, predvideva pa, da bi slaba banka izdala dvoje vrst vrednostnih papirjev.
KRISTIJAN VERBIČ: Na eni strani prednostne delnice brez glasovalne pravice za razlaščene delničarje in na drugi strani obveznice za razlaščene imetnike obveznic.
ROGELJ: Razlaščenci bi iz delnic, ki bi bile uvrščene na borzo prejemali dividende, pravico pa bi imeli imenovati tudi enega člana upravnega odbora slabe banke. Za razlaščene imetnike podrejenih obveznic pa bi slaba banka izdala obveznice v nominalnem znesku 10 evrov, ki bi bil obrestovane po fiksni obrestni meri. V združenju pričakujejo, da bo zakon posvojila vlada, oziroma finančno ministrstvo. Če tega ne bosta storila pričakujejo, da bo zakon uporabilo Ustavno sodišče, ali pa da bo zakon povzela in ga v parlamentarno proceduro vložila katera od poslanskih skupin ali kdo od poslancev.
VERBIČ: V kolikor nič od tega ne pride v poštev v doglednem času, bomo najverjetneje pristopili k zakonodajni pobudi iz naslova samega nagovora državljanov.
ROGELJ: Za vložitev zakona v parlamentarno proceduro bi sicer potrebovali 5000 podpisov.