Naš čas, 24.9.2009

Delavci_Gorenja_zahtevajo_vi_je_pla_e_Page_1Po tem ko so v Gorenju prejšnji torek in sredo zaradi nizkih plač prekinili delo, so ga v četrtek nadaljevali - V petek so prejeli po 150 evrov bruto draginjskega dodatka, 1. oktobra pa ponovno uvajajo 40-urni delovnik - Zahtevajo še 10-odstotni dvig plač v primerjavi z lanskim oktobrom Mira Zakošek Dvodnevna prekinitev dela, ki so jo v Gorenju začeli prejšnji torek okoli poldneva, se je končala z dogovorom sindikata, predstavnikov delavcev in uprave, ki so ga sprejeli okoli 21. ure v sredo zvečer. Dogovorili so se za izplačilo draginjskega dodatka, ki so ga nato v petek tudi že izplačali 5342 zaposlenim v vseh proizvodnih enotah.

Prav tako so se dogovorili, da bodo v Gorenju 1. oktobra znova uvedli 40-urni delovni teden, s tem pa tudi normalne plače. Neusklajena pa ostaja zahteva po lOodstotnem dvigu plač v primerjavi z lanskim oktobrom. Dogovorili so se za nadaljnja pogajanja za določitev plačne politike do konca letošnjega leta in za prihodnje leto. Ta pogajanja morajo biti usklajena do 7. oktobra, sicer napovedujejo novo stavko. Predstavniki delavcev so se nato sestali v četrtek zjutraj ob petih, se seznanili z usklajenimi dogovori in se odločili, da začnejo delati. Tako je proizvodnja v Gorenju s četrtkovo jutranjo izmeno nemoteno stekla. Dvodnevni izpad proizvodnje pa je povzročil po besedah predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca za štiri milijone evrov škode. Izpad bodo nadomestili z delom to soboto, v nekaterih obratih pa s podaljšanjem delovnikov. Bobinac je delavcem osebno tudi zagotovil, da nihče od tistih, ki so sodelovali v prekinitvi proizvodnje, ne bo utrpel nobenih posledic. Vsi sprejeti dogovori pa veljalo za vsa Gorenjeva podjetja v Sloveniji. Že pred tem so odpravili tudi napake, ki so nastale pri obračunu avgustovskih plač. V času prekinitve dela je bilo izraženega veliko nezaupanja sindikatu, zato so delavci tudi imenovali svoje pogajalce. Emil Krušič, predsednik sindikata SKEI v Gospodinjskih aparatih Gorenja, je zato odstopil, njegovo mesto pa je do volitev prevzel Žan Zeba, predsednik sindikata SKEI poslovnega sistema Gorenja. Nadzorni svet pravi: potrebno je boljše Z dogajanji v Gorenju se je že v četrtek seznanil tudi nadzorni svet Gorenja, in sicer tako z vzroki, ki so pripeljali do protesta, kot z ukrepanjem uprave. Menili so, daje bil razlog za protest v hudi socialni stiski delavcev v proizvodnji, kije posledica tako splošne draginje kot nizkih plač. Za obvladovanje krize je uprava Gorenja konec lanskega leta sprejela več ukrepov za zniževanje stroškov materiala, storitev in dela ter si hkrati zadala cilj, da ob tem ohrani čim več delovnih mest. Namesto odpuščanja je Gorenje prešlo na krajši delovni čas ter se vključilo v vladni ukrep začasnega čakanja na delo, kar je pomenilo tudi nekoliko nižje plače za zaposlene. Dogovor uprave, sindikata in predstavnikov zaposlenih, ki je pomenil ponoven zagon proizvodnje, so člani nadzornega sveta pozdravili. Upravi so naložili, da pripravi načrt ukrepov, s katerimi se bo na eni strani poskušala čim bolj približati zaposlenim v smislu zmanjševanja socialne stiske, po drugi strani pa mora zaščiti blagovno znamko Gorenje in njen nadaljnji razvoj. Pri tem je nujno potrebno nadaljevati pozitiven trend v poslovanju Gorenja, ki bi moral tudi v prihodnjih mesecih prinesti pozitiven rezultat. Predsednik nadzornega sveta dr. Jože Zagožen je izrazil razumevanje in solidarnost z delavci, hkrati pa opozoril tudi na potrebo po boljšem komuniciranju in sodelovanju med zaposlenimi na vseh ravneh v podjetju. Nadzorni svet pričakuje, da bo uprava do prihodnje seje pripravila rebalans za leto 2009, osnutek načrta za leto 2010 ter v okviru dolgoročne strategije uravnotežila interese vseh udeležencev. V Ingorju 170 manageriev V Gorenju pojasnjujejo, da delež Ingorja v celotni lastniški strukturi Gorenja predstavlja 5,66 odstotka. Vstop menedžmenta v lastniško strukturo Gorenja nikoli ni imel namena menedžerskega prevzema, saj je Gorenje za kaj takega absolutno preveliko, so poudarili. Leta 2007 je bila v Gorenju uspešno izvedena 15-odstotna dokapitalizacija, saj je bilo vplačanih vseh 1,83 milijona novo razpisanih delnic v skupni vrednosti 54,9 milijona evrov. Pri tem so imeli možnost sodelovati vsi delničarji, ki so bih na presečni dan, 29. junija, vpisani v delniško knjigo. Prednostno pravico do vpisa delnic je izkoristilo skoraj 7500 delničarjev, ki so kupih 76,25 odstotkov novo razpisanih delnic, so v sporočilu za javnost zapisali v velenjskem Gorenju. Pravico do preostanka delnic je imela EBRD, a je sodelovanje odklonila, preostanek pa je vplačal Ingor. Sodelovanje v družbi Ingor, v kateri je združenih več kot 170 menedžerjev, se je ponudilo sodelavcem, na osnovi treh kriterijev, in sicer kaj je kdo že naredil za Gorenje, kaj dela danes in kaj se od njega pričakuje v prihodnje. Vsi, ki so se za sodelovanje odločili, so za vložek v družbo ponudili lastne prihranke, najeli osebni kredit oz. zastavili lastno premoženje. Solidarnosti ni več Po besedah direktorja Gorenja Franja Bobinca solidarnosti med tistimi, ki delajo, in tistimi, ki so na čakanju, ni več, vzrok prekinitve dela pa vidi tudi v tem, da tisti, ki delajo, zaslužijo le malo več kot tisti, ki so doma na čakanju. To pa je po njegovih besedah težava, ki jo morala rešiti država. V Sloveniji visoka Franjo Bobinac tudi ponovno opozarja, da je v Sloveniji delo preveč obdavčeno. Zanikal je tudi govorice, da je Gorenje zlorabilo državne subvencije. Od februarja letos je namreč Gorenje za ukrep skrajšanega delovnega časa prejelo 2,3 milijona evrov, za začasno čakanje na delo pa še niti evra. Delavci so se čutili opeharjene Bobincu so delavci poslali pismo, v katerem so zapisali, da so po prejemu avgustovske plače končno dojeli, da za svoje trdo delo ne prejmejo niti toliko plače, da bi jim omogočala preživetje. "Kljub temu da nam venomer predavate o recesiji, trdo delamo za sramotno nizko plačilo. Od vas in uprave zahtevamo, da takoj naredite poračun plač, ki naj se vrnejo na raven novembra 2008. Enotno bomo vztrajali pri svojih zahtevah in pričakujemo pisno zagotovilo o takojšnji realizaciji zahtev," so zapisali. ■ BBBW^K=ff^HH u!tat gospodarske krize, ki je občutno zmanjšala naročila, kot Dr. Jože Zagožen, predsednik se je to zgodilo tudi v mnogih Nadzornega sveta Gorenja: drugih podjetjih. Posledično je »Paziti moramo na interese vseh zaradi nizkih plač že resno ogroudeležencev, tako delavcev kot ze no dostojno življenje zapostudi lastnikov, in ne samo drža- lenih in njihovih družinskih člave, ki ima le četrtinski delež, nov. Prav je, da pristojni preveampak tudi malih delničarjev, jjjj 0 nepravilnosti, na katere proki so prav tako solastniki Gore- testniki opozarjajo, in da upraija. Odločno zanikam, da bi va ugotovljene napake tudi kadarkoli izjavil, da so delavke odpravi. Predvsem pa je v težkem položaju, ker imajo pomembno, da se socialni diaveliko kreditov za cunje, res pa i 0 g nadaljuje, kajti le z njim se sem rekel, da so zneski na pla- lahko poiščejo zadovoljive rešitčilnih kuvertah tako nizki tudi V e.« zaradi tega, ker so delavci obre- Srečko Meh, župan Mestne menjeni s krediti.« občine Velenje: "V Mestni obči-Minister dr. Matej Lahovnik m - Velenje spremljamo dogajaje bil kritičen do uprave in nad- i^ e v Gorenju in upamo na čim zornikov Gorenja, Zagožna pa hitrejšo rešitev - pričakujemo je pozval, naj premisli o odsto- dogovor med vodstvom Gorepu, pa tudi KAD-u je predlagal, n j a , zaposlenimi in predstavnida ga zamenja. Menil je, da id sindikatov. Brez dogovora se morata uprava in nadzorni svet bodo razmere slabšale in tega s strpnim komuniciranjem in S j ne želi nihče. Upravičene zahdialogom vzpostaviti vnovično teve delavcev podpiramo.« zaupanje zaposlenih in sprejeti Župan Mestne občine Velenje ukrepe, ki so nujni. "Jasno je, ju Bojan Kontič sta tako vodda imajo zaposleni v Gorenju gtvu Gorenja kot predstavnikom občutek, da obstaja nepravična sindikata in delavcev ponudila delitev doseženih rezultatov, sodelovanje in pomoč pri pogazato bo moralo predvsem vodr janjih. stvo pri sebi bolj zategniti pas, ŽanZeba, predsednik sindikasaj so zaposleni imeli občutek, ta SKEI poslovnega sistema da se varčuje samo pri njih," je Gorenja: "Nas sindikat in pogadejal, menil pa je tudi, da bo jalska skupina delavcev sta primorala uprava Gorenja pregled- pravila izhodišča za pogovore z no pojasniti vse dvome v zvezi upravo (z njimi so se dobili včez družbo Ingor. raj ob 13. uri), in sicer zahteva-Bojan Kontič, vo#i poslanske mo 10 odstotkov višje plače v skupine SD: »Protest zaposle- primerjavi z lanskim oktobrom nih v Gorenju je posledica neza- m SQ evrov neto dodatka k dovoljstva in obupa zaposlenih, osnovni plači.« Prepričan sem, daje protest rez.


Medij: Naš čas
Avtorji: Zakošek Mira
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 24. 09. 2009
Stran: 3