prevzemanja družbe SCT, je bilo znano 6. marca 2009, ko je uprava družbe objavila namero, da pripoji podjetje Delfi. To podjetje, prek katerega je Zidar 2003, ko je Kad pod mizo državni delež prodal Zidarju. Zidar je danes eden najbogatejših tajkunov v Sloveniji. izvedel menedžerski odkup, je bilo namreč dotlej 100-odstotni lastnik družbe SCT. Sredi aprila 2009 so delničarji izglasovali pripojitev družbe Delfi. S tem je Ivan Zidar prišel do večinskega deleža v SCT. Družba Delfi, ki je v večinski lasti Zidarjevega Glotisa, bi s pripojitvijo nehala obstajati (pripojitev še ni končana). Delničarji Delfija bi po tem načrtu za delnico Delfija dobili delnico družbe SCT. To pomeni, da bi največji lastnik SCT postalo podjetje Glotis, ki ima zdaj 60-odstotni delež Delfija. Tričetrtinski lastnik Glotisa paje Ivan Zidar. Drugi lastniki Delfija so SCT s 23,83-odstotnim deležem in več manjših delničarjev. SCT bi s pripojitvijo tako dobil 62.576 lastnih delnic, ki jih bi po zakonu Ivan Zidarje ljubljenec Janeza Zemljariča, ki iz ozadja še danes bedi nad dogajanjem v državi in še vedno odloča o vseh pomembnejših stvareh. Ivan Zidarje skoraj pri koncu s prevzemanjem družbe SCT, katerega začetki segajo v čas nekdanje Jugoslavije, natančneje v čas po ietu 1988, ko je začel veljati zvezni zakon o podjetjih, znan kot Markovičev zakon. Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven, Urban Štebljaj/Finance, arhiv Demokracije o gospodarskih družbah moral v treh letih prodati ali z njihovim umikom zmanjšati osnovni kapital, kar bi povečalo deleže drugih lastnikov. SCT bi nato prevzel tudi vse premoženje, pravice in obveznosti Delfija. Pogodbi o pripojitvi so bili priloženi računovodski izkazi za leto 2008, iz katerih je razvidno, da Delfi na SCT ne bi prenesel nikakršnih dolgoročnih ali kratkoročnih dolgov. Te je v celoti odplačal v letu 2008. Še na začetku leta je bilo 7,5 milijona evrov dolgov, a si je Delfi na skupščini SCT avgusta 2008 iz bilančnega dobička izplačal 7,6 milijona evrov. Izigravanje malih delničarjev Še pred tem pa so iz SCT na podlagi sklepa skupščine družbe SCT z dne 31. 8. 2007 iztisnili male delničarje z mizerno nizko odpravnino. Glavni delničar, družba Delfi (v večinski lasti menedžerjev družbe SCT: Ivana Zidarja, Aleksandra Mezeta in Janeza Jamnika), je namreč na podlagi revizorjevega poročila določila, da znaša primerna odpravnina za posamezno delnico 26,74 evra, kar je bila le dobra tretjina knjižne vrednosti na dan 31. 12. 2006. Mag. Aleksander Kucler je nato kol predstavnik sekcij SCT in Delfija pri združenju malih delničarjev že aprila lani pozival manjšinske delničarje, ki so jim bile delnice fizično odvzete 19. 1 2. 2007, k uporu. »Zaradi 'čudnega' lastninjenja družbe SCT, d. d., sem se kot mali delničar družb SCT, d. d., in Delfi, d. d., sredi lanskega leta obrnil na VZMD - Vseslovensko združenje malih deležnikov. Mediji, državni organi, javnost in mali delničarji družb SCT, d. d., in Delfi, d. d. so bili preko VZMD obveščeni o dogajanju v zvezi z lastninjenjem družbe SCT, d. d., vsi pa so počasi začeli dojemati, kakšni so resnični nameni vodstva družbe SCT, d. d„ - poceni in z manipulacijo priti do celotnega premoženja največje slovenske gradbene družbe, ki jo je s svojimi žulji zgradilo na tisoče slabo plačanih ljudi,« je Kucler takrat pojasnil malim delničarjev. Opozoril je, da je predlagana odpravnina močno premajhna (po tem vrednotenju bi bil celoten SCT vreden manj kot 13 milijonov evrov), zato se je kot mali delničar odločil za preverjanje odpravnine. Nato je skupaj s še štirimi drugimi delničarji družbe SCT na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil zahtevo po sodni preverbi višine odpravnine. Na prvi obravnavi, ki je bila 26. 3. 2008, so mali delničarji s pomočjo odvetnikov zahtevali, da se primerna odpravnina določi s pomočjo poravnalnega odbora izvedencev. Prepričani so bili, da primerna denarna odpravnina znaša precej več - od 6- pa do 33-krat več. Sodišče je privolilo v zahtevo po določitvi poravnalnega odbora izvedencev, hkrati pa je pozvalo tudi druge Začetek lastninjenja SCT sega v leto 1990 Ivan Zidar je poskušal SCT olastniniti že po t. i. Markovičevem zakonu leta 1990 (zakon o podjetjih iz leta 1988), kar pa mu je Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo zaradi načrtovanega odkupa delnic onemogočila. Po takratnem načrtu, ki ga je potrdil tudi delavski svet, naj bi zaposleni odkupili 51 odstotkov družbenega kapitala, zanj pa naj bi bile izdane delnice. Agencija predloga zaradi načina odkupa delnic ni odobrila. Leta 1992 je delavski svet znova sprejel sklep o preoblikovanju v delniško družbo v družbeni lasti in sklep o izdaji delnic prve izdaje, vpis v sodni register pa je bil opravljen v začetku leta 1993. Nov korak v lastninskem preoblikovanju SCT je bil narejen s sprejetjem zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, po katerem je SCT prej omenjeni agenciji konec leta 1994 predložil program lastninjenja, ki pa je bil nepopoln. V SCT so namreč revizorji, ki so opravljali revizijo lastninskega preoblikovanja (poročilo o tem so pripravili ob koncu leta 1995), ugotovili oškodovanje družbene lastnine, SCT pa je to odpravil šele v letu 1996, ko je agencija tudi izdala prvo soglasje k programu lastninskega preoblikovanja. Končni program lastninskega preoblikovanja pa je bil sprejet šele maja 1997, takratna nominalna vrednost družbenega kapitala v podjetju je bila 2.530.250.000 tolarjev; 20 odstotkov delnic je bilo namenjenih za interno razdelitev, 40 odstotkov za notranji odkup, po 10 odstotkov delnic je bilo prenesenih na pokojninski in odškodninski sklad, 20 odstotkov pa na Sklad RS za razvoj (vodil ga je Uroš Korže). Lastninjenje po takratnem načrtu je potekalo do junija 1998, ko so v SCT želeli dobiti še drugo soglasje, vendar pa je agencija septembra 1998 SCT vročila odločbo, po kateri naj bi se postopek lastninskega preoblikovanja ustavil, celotno dokumentacijo je izročila Slovenski razvojni družbi, kapital SCT pa je prešel v njeno last in upravljanje. Po sedmih vlogah in pritožbah je nato o tem odločalo Ustavno sodišče RS, konec oktobra 1998 pa je agencija izdala drugo odločbo, ki je bila podlaga za vpis v sodni register. Osnovni kapital v višini 2.579.150.000 je bil razdeljen na 515.830 delnic. 13. januarja 1999 je bil nato SCT vpisan v sodni register na Okrožnem sodišču v Ljubljani, postopek lastninskega preoblikovanja družbe pa se je ta mesec tudi končal. Leta 2003 je Zidarju uspelo prepričati zaposlene, da so odkupili celotni sklad lastnih delnic, s katerim so dokapitalizirali družbo Delfi, ki je tako postala več kot 50-odstotna lastnica SCT. To pomeni, da je izvedel delavsko-menedžerski odkup, s čimer si je zagotovil takšno lastniško sestavo SCT, ki mu je omogočila, daje na skupščini brez težav dobil potrditev za vse svoje ideje. Pozneje je od zaposlenih poceni odkupil delnice in izvedel menedžerski odkup. To je storil prek številnih povezanih družb, tako da je danes večinski lastnik družbe SCT, čeprav naj lastninjenje še ne bilo povsem končano. Nekaj se namreč zapleta, kaj, pa za zdaj še ni znano. Kdoje Ivan Zidar? Ivan Zidar (prijatelji ga kličejo Dore), vodi SCT že več kot 33 let, z gradbeništvom pa je začel v podjetju Slovenija ceste, kjer je bil že leta 1974 imenovan za direktorja podjetja. Po združitvi več slovenskih gradbenih podjetij v začetku 80. let je bil imenovan za glavnega direktorja SCT. Pri tem je imel veliko podporo takratnih oblastnikov, veljal je namreč za človeka Ivana Mačka - Matije. Po ukazu slednjega je SCT gradil tudi v Gotenici. Maček je bil Zidarjev mentor. Zidar pa je bil dobro zapisan tudi pri Janezu Zemljariču, nekdanjemu šefu slovenske policije, predsedniku izvršnega sveta SRS in podpredsedniku Zveznega izvršnega sveta SFRJ. V tistih letih je bil glavni naročnik del SCT kar generalni štab jugoslovanske vojske. Zidar, ki se je proslavil tudi z deli v Libiji, se je rad pohvalil, da je osebni prijatelj največjega ameriškega sovražnika Sadama Huseina. Po nekaterih podatkih SCT danes obvladuje dobro petino domačega gradbenega trga, pri avtocestnem programu pa kar polovični delež. Sicer pa Zidar ne velja za skromnega človeka. Znana je na primer anekdota, da si je med poslovanjem z državami z večinskim muslimanskim življem svojo razkošno pisarno v Ljubljani dal opremiti v arabskem slogu. V SCT je bilo v času lastninskega preoblikovanja zaposlenih 8 tisoč oseb, a je večino odpustil in jih zadržal le četrtino. delničarjev SCT mag. Aleksander Kucler. Po pregledu spletne strani Klirinško-depotne družbe (KDD) so namreč ugotovili, da število delničarjev družbe Delfi ni dosegljivo, ker združitveni (korporacijski) postopek še poteka, število delničarjev družbe SCT pa se ni spremenilo. Delnice družbe Delfi so vinkulirane in je prodaja mogoča le s pooblastilom uprave, delnice družbe SCT pa so prosto prenosljive. »Laični sklep je, da so delnice nekje v 'zraku', s čimer se je uprava zavarovala, da sveženj ne bi bil prodan v nezaželene roke,« sklepa Kucler. Iz kabineta Ivana Zidarja so nato pojasnili, da pripojitev Delfija k SCT poteka nemoteno in bi po njihovih informacijah morala biti že končana, priznali pa so, da je nekaj administrativnih zapletov. »Nekaj delničarjev ima še delnice v materializirani obliki, ki jih na KDD še niso zamenjali, ni pa jih še bilo mogoče izslediti. To povzroča manjše zaplete, vendar teh delničarjev ni toliko, da bi lahko pomembneje vplivali na lastniško sestavo,« so sporočili iz kabineta Ivana Zidarja. Po njihovih zagotovilih zapletov pri komunikaciji z malimi delničarji, ki bi svoje deleže želeli prodati, ni in je uprava SCT vedno na voljo za pogovore male delničarje, da se pridružijo. Akcija je na koncu uspela, Zidarju malih delničarjev ni uspelo iztisniti, ampak so postali nato tudi delničarji SCT. Mali delničarji prodajajo v zadnjih dneh pa se je izvedelo, da bi mali delničarji radi prodali desetino družbe SCT, za kar iščejo najboljšega ponudnika. »Mali delničarji smo se odločili, da v primeru nam ugodnega ponudnika prodamo sveženj delnic. O tem smo obvestili tudi upravo SCT,« pravi predstavnik malih Ivanu Zidarju so pri lastninjenju SCT pomagali Zemljarič, Uroš Korže in Borut Jamnik. Slednji kot izvrševalec. Ni znano, kje ima Ivan Zidar po novem shranjen denar in zaupne dokumente. Doma tega zaradi policijskih preiskav ne more hraniti. V enih od zadnjih preiskav naj bi mu bili v domači hiši našli kar pol milijona evrov v gotovini, česar Zidar ni nikoli zanikal. Po zanesljivih informacijah naj bi imel zdaj pomembne stvari - podobno kot še nekateri slovenski tajkuni - shranjene v trezorjih družbe Sintal na Litostrojski cesti v Ljubljani, saj naj bančni trezorji po ropu v SKB ne bi bili več zanesljivi. Trezor kar pri varnostni službi z vsemi delničarji, SCT pa ni v interesu kakršno koli zavlačevanje konca lastninjenja. To, da želijo mali delničarji prodati desetino vrednosti SCT, je javnost izvedela 19. avgusta letos. Čista lopata, davčni vrtiljaki Sicer pa so se v SCT, predvsem pa Ivan Zidar v preteklih letih otepali s kar nekaj očitki o domnevnih nepravilnostih. Akcijo kriminalistov in tožilcev, znano kot Čista lopata, javnost pozna. Spomnimo pa na davčne postopke. Davčni inšpektorji so namreč v inšpekcijskem nadzoru v SCT za obdobje od začetka leta 2004 do konca leta 2006 odkrili poslovanje z več pravnimi osebami, ki po dosedanjih ugotovitvah predstavljajo podjetja »missing trader«. T. i. podjetje missing trader je po pojasnilih Dursa podjetje, ki sodeluje v izkoriščanju sistema obdavčitve z DDV v obliki ponavljajočih se nakupov in prodaj. Sistemske oz. organizirane davčne utaje DDV se v strokovni terminologiji imenujejo »davčni vrtiljaki« oz. utaje »missing trader«. Davčni urad je v družbi SCT opravil davčni inšpekcijski pregled za leta 2004, 2005 in 2006, so potrdili v SCT. Zoper odločbo Dursa so v SCT vložili pritožbo in jo podkrepili z mnenjem stalnega sodnega izvedenca in Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki sta pritrdila stališčem družbe SCT. Po ugotovitvah Dursa bo moral SCT državi plačati približno pet milijonov evrov zaostalih davčnih obveznosti. Inšpektorji naj bi bili v SCT po preverjenih informacijah za omenjeno obdobje pregledali obračun davka od dobička oziroma od dohodka pravnih oseb ter davkov in prispevkov od plač in drugih osebnih prejemkov. Poslovanje s podjetji »missing trader« so zaznali za leto 2006, večinoma pa gre za podjetja, ki jih je ustanovila družba Sinergo. Pri tem se zdi inšpektorjem zanimivo, da je ta družba ustanoviteljica družbe Glotis in nekaj odvisnih družb zavezanca: SCT IBK, SCT NG, SCT Novista, SCT Primorska in drugih. Spomnimo, da je Glotis večinski lastnik družbe Delfi, ta pa ima v lasti SCT. Kot so ugotovili davčni inšpektorji, se večina računov podjetij »missing trader« pojavlja pri graditvi lastne investicije - betonarne, nekaj pa tudi pri graditvi avtocest. Po okvirno končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru za leti 2004 in 2006 znaša skupni znesek transakcij v poslovanju z navedenimi družbami približno 230 milijonov tolarjev in 71 milijonov tolarjev DDV. Pri pregledu poslovne dokumentacije so inšpektorji poleg tega ugotovili, da velik strošek v omenjenih treh letih predstavljajo svetovalne storitve različnih podjetij zunaj Slovenije. Ta so SCT zaračunala svetovalne storitve ob sklicevanju na pogodbe, v katerih pa ni določenega nobenega pogodbenega zneska. Sporni stroški svetovalnih storitev v omenjenih treh letih znašajo 1,9 milijarde tolarjev, po mnenju inšpektorjev pa obstaja sum, da so ti stroški fiktivni oz. da gre za navidezne posle s ciljem odliva sredstev iz SCT. Davčni inšpektorji so pred tem pregledali tudi podjetje Delfi, ki je zdaj 100-odstotni lastnik družbe SCT. Inšpektorji so ugotovili, da je bila družba Delfi ustanovljena leta 2004, in sicer izključno zaradi lastninjenja SCT, družba pa je delnice SCT pridobivala tako, da je najemala kredite pri Novi Ljubljanski banki in jih zavarovala z vpisom zastavne pravice na delnicah, ki so bile odkupljene s temi krediti. 9 Borut Jamnik je v vlogi kratkotrajnega direktorja Kada v času Ropove vlade prodal pomemben državni delež SCT Ivanu Zidarju oziroma njegovemu podjetju. Uroš Korže je bil Zidarjev svetovalec pri lastninjenju družbe.

Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 27. 08. 2009
Stran: 25