Danes se je v beloruskem Vitebsku pričel dvodnevni Mednarodni forum "Innovations. Investments. Prospects", ki ga organizirajo Izvršni odbor regije Vitebsk, Urad za energijo regije Vitebsk in Javni center za promocijo regije Vitebsk. Foruma, ki je sestavljen iz različnih tematskih konferenc, se udeležujejo številni lokalni in državni predstavniki politike in gospodarstva, kot tudi številni mednarodni udeleženci podjetij, institucij in diplomacije.

Na povabilo organizatorjev, se odmevnega foruma, aktivno udeležuje tudi Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ki se bo poleg zanimivega konferenčnega in sejemskega dogajanja, danes zvečer udeležil še slavnostnega sprejema Guvernerja regije Vitebsk.

Gre že za tretji obisk predstavnikov VZMD v Belorusiji, po obisku poslovne gospodarske cone Grodno leta 2014 in sodelovanju na Belorusko-slovenski poslovni konferenci v Minsku leta 2013.

Tudi tokratni obisk poteka v okviru mednarodnih poslovno investitorskih programov Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD): Invest to Slovenia (investo.si) in International Investors` Network (investo.international). V Vitebsk je mag. Verbič pripotoval iz Minska, kjer ga je včeraj na Ministrstvu za gospodarstvo Republike Belorusije sprejel Dmitry Evmenchik, Generalni direktor Sklada za finančno podporo podjetništvu, pridružil pa se jima je tudi Andrei Smolski, svetovalec IFC - International Financial Corporation (World Bank Group).

Po januarskem obisku Dohe gre za drugo letošnjo turnejo mednarodnih programov investo.si in investo.international, v okviru katere bo Predsednik VZMD poleg Minska in Vitebska obiskal še Moskvo. Tudi tokrat je ustrezno poskrbljeno za učinkovito predstavitev družb, institucij in investicijskih projektov, vključenih v programa investo.si in investo.international.

Po  uspešnih predstavitvah v preteklih dveh letih v Astani, Almatyu, Bakuju, Beogradu, Bledu, Bratislavi, Bruslju, Buenos Airesu, Buffalu, Bukarešti, Cape Townu, Celju, Dohi, Dubaju, Dunaju, Grodnem, Helsinkih, Istanbulu, Jaroslavlju, Kijevu, Kopenhagnu, Ljubljani, Madridu, Minsku, Montevideu, Moskvi, New Delhiju, New Yorku, Ouagadougou, Parizu, Piranu, Praji, Reykjaviku, Teheranu, Tokiu, Torontu, Varšavi, Wiesbadnu in Zagrebu, mednarodna poslovno-investitorska programa VZMD tudi v letošnjem letu nadaljujeta z zagotavljanjem učinkovite prisotnosti in predstavitev svojim partnerjem.

Vabljeni, da cenjeni interes za sodelovanje pri dogodkih in aktivnostih sporočite koordinatorju programa investo.si pri VZMD, na telefonsko številko 031 770 771 ali e-naslov info@investo.si. 

Danes se izteka že 15 mesecev od izbrisa oz. razlastitve delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic domačih bank, hkrati pa tudi od začetka Presoje ustavnosti skrajno sporne novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), s katero je bila ustvarjena podlaga za množične izbrise, in jo je VZMD kot prvi sprožil v imenu 359 razlaščenih (s prvo-podpisanim članom Strokovnega sveta VZMD, dr. Tadejem Kotnikom) že 4. 12. 2013 (VIDEO z novinarske konference). Zato iz VZMD ob tej priložnosti opozarjajo na vse težje razumljivo - zdi pa se tudi, da vse bolj načrtno - kombinacijo počasnosti in pristranskosti te presoje.

Ustavno sodišče RS je ob izvršitvi izbrisa 18. decembra 2013, za katerega vse več razkritih dejstev (VIDEO z izredne sej DZ RS) kaže, da ga je utemeljeno poimenovati Rop stoletja (VIDEO soočenje z argumenti), očitno prepoznalo njegovo izjemno problematičnost, saj je že na dan izbrisa uvrstilo postopek ocene ustavnosti ZBan-1L v absolutno prednostno obravnavo. Nato pa je začela zadeva po prioriteti - vsaj sodeč po dinamiki obravnavanja na sejah Ustavnega sodišča RS - hitro toniti; vse obravnave v pol leta zatem so bile zgolj proceduralne, v njih pa je sodišče le združevalo vložene zahteve in pobude v zadevo pod skupno opravilno številko, vsebinsko pa je odločanje vztrajno prestavljalo v prihodnost. Pri tem je Ustavno sodišče RS »pozabilo« celo na lastno zavezo, sprejeto na seji 19. junija 2014, da »se o zadevi opravi javna obravnava, predvidoma v septembru ali oktobru 2014«. Zatem pa je 6. novembra 2014 na Sodišče EU v Luksemburgu naslovilo kaskado vprašanj, pri kateri je jasno predvsem to, da bo zaradi čakanja na odgovore odločanje v tej zadevi zamrznjeno vsaj do pomladi 2016.

V tem času se je Ustavno sodišče RS s popolnoma drugačno hitrostjo in vnemo lotilo na primer Zakona o davku na nepremičnine, oceno ustavnosti katerega je sprejelo v absolutno prednostno obravnavo 21. januarja 2014, že 21. marca 2014 pa je obravnavo zaključilo in zakon razveljavilo. Le kanček manj vneto je ustreglo zahtevi Banke Slovenije za oceno ustavnosti novele Zakona o dostopu informacij javnega značaja, ki jo je 2. oktobra 2014 uvrstilo v redno (torej sploh ne prednostno!) obravnavo, 19. februarja 2015 pa je že ugodilo Banki Slovenije in novelo razveljavilo. 

V zadevi razlastitve delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic pa se zdi, da Ustavno sodišče RS hitro sprejema le tiste odločitve, ki so za oškodovance neugodne! Tako je že 18. decembra 2013, torej na prvi dan obravnave, zavrnilo Predlog za začasno zadržanje izvrševanja ZBan-1L, obrazložitev te odločitve pa pretežno prepisalo iz - za lase privlečenih - zatrjevanj Banke Slovenije, da naj bi zadržanje »povzročilo izgube za vse deponente in vlagatelje v bankah v Republiki Sloveniji« in »ogrozilo tudi izplačilo zajamčenih vlog«, nasprotno pa naj bi bile škodljive posledice razlastitve »v vsakem primeru izražene v denarni vrednosti« in kot take naj ne bi bile težko popravljive. V VZMD se zaskrbljeno sprašujemo, kako naj bi posledice, kot so samomori, osebni stečaji in razpadle družine, ne bile težko popravljive?! A očitno ustavni sodniki menijo, da bo tudi takšne posledice - ki še naprej in kontinuirano nastajajo - mogoče popraviti?!

Tako je na seji 4. marca 2015 Ustavno sodišče RS zavrnilo še Predlog začasnega zadržanja izvrševanja prodaje NKBM, ki ga je 2. februarja 2015 vložil VZMD, in tudi tukaj obrazložitev utemeljilo na trditvi, češ da s to prodajo ne bodo nastale težko popravljive posledice. Tudi tega v VZMD ne zmoremo razumeti; ko bo banka, v katero je bilo pred letom in četrt vplačanih 870 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, prodana za 200 milijonov evrov, kar predstavlja manj kot tretjino zdajšnjega kapitala in s tem knjigovodske vrednosti banke, bo s takšno prodajo za državo in davkoplačevalce dokončno in nepopravljivo nastala neposredna izguba v višini več kot pol milijarde evrov. A očitno tudi to škodo ustavni sodniki vidijo kot zlahka popravljivo!