Danes se izteka že 15 mesecev od izbrisa oz. razlastitve delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic domačih bank, hkrati pa tudi od začetka Presoje ustavnosti skrajno sporne novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), s katero je bila ustvarjena podlaga za množične izbrise, in jo je VZMD kot prvi sprožil v imenu 359 razlaščenih (s prvo-podpisanim članom Strokovnega sveta VZMD, dr. Tadejem Kotnikom) že 4. 12. 2013 (VIDEO z novinarske konference). Zato iz VZMD ob tej priložnosti opozarjajo na vse težje razumljivo - zdi pa se tudi, da vse bolj načrtno - kombinacijo počasnosti in pristranskosti te presoje.

Ustavno sodišče RS je ob izvršitvi izbrisa 18. decembra 2013, za katerega vse več razkritih dejstev (VIDEO z izredne sej DZ RS) kaže, da ga je utemeljeno poimenovati Rop stoletja (VIDEO soočenje z argumenti), očitno prepoznalo njegovo izjemno problematičnost, saj je že na dan izbrisa uvrstilo postopek ocene ustavnosti ZBan-1L v absolutno prednostno obravnavo. Nato pa je začela zadeva po prioriteti - vsaj sodeč po dinamiki obravnavanja na sejah Ustavnega sodišča RS - hitro toniti; vse obravnave v pol leta zatem so bile zgolj proceduralne, v njih pa je sodišče le združevalo vložene zahteve in pobude v zadevo pod skupno opravilno številko, vsebinsko pa je odločanje vztrajno prestavljalo v prihodnost. Pri tem je Ustavno sodišče RS »pozabilo« celo na lastno zavezo, sprejeto na seji 19. junija 2014, da »se o zadevi opravi javna obravnava, predvidoma v septembru ali oktobru 2014«. Zatem pa je 6. novembra 2014 na Sodišče EU v Luksemburgu naslovilo kaskado vprašanj, pri kateri je jasno predvsem to, da bo zaradi čakanja na odgovore odločanje v tej zadevi zamrznjeno vsaj do pomladi 2016.

V tem času se je Ustavno sodišče RS s popolnoma drugačno hitrostjo in vnemo lotilo na primer Zakona o davku na nepremičnine, oceno ustavnosti katerega je sprejelo v absolutno prednostno obravnavo 21. januarja 2014, že 21. marca 2014 pa je obravnavo zaključilo in zakon razveljavilo. Le kanček manj vneto je ustreglo zahtevi Banke Slovenije za oceno ustavnosti novele Zakona o dostopu informacij javnega značaja, ki jo je 2. oktobra 2014 uvrstilo v redno (torej sploh ne prednostno!) obravnavo, 19. februarja 2015 pa je že ugodilo Banki Slovenije in novelo razveljavilo. 

V zadevi razlastitve delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic pa se zdi, da Ustavno sodišče RS hitro sprejema le tiste odločitve, ki so za oškodovance neugodne! Tako je že 18. decembra 2013, torej na prvi dan obravnave, zavrnilo Predlog za začasno zadržanje izvrševanja ZBan-1L, obrazložitev te odločitve pa pretežno prepisalo iz - za lase privlečenih - zatrjevanj Banke Slovenije, da naj bi zadržanje »povzročilo izgube za vse deponente in vlagatelje v bankah v Republiki Sloveniji« in »ogrozilo tudi izplačilo zajamčenih vlog«, nasprotno pa naj bi bile škodljive posledice razlastitve »v vsakem primeru izražene v denarni vrednosti« in kot take naj ne bi bile težko popravljive. V VZMD se zaskrbljeno sprašujemo, kako naj bi posledice, kot so samomori, osebni stečaji in razpadle družine, ne bile težko popravljive?! A očitno ustavni sodniki menijo, da bo tudi takšne posledice - ki še naprej in kontinuirano nastajajo - mogoče popraviti?!

Tako je na seji 4. marca 2015 Ustavno sodišče RS zavrnilo še Predlog začasnega zadržanja izvrševanja prodaje NKBM, ki ga je 2. februarja 2015 vložil VZMD, in tudi tukaj obrazložitev utemeljilo na trditvi, češ da s to prodajo ne bodo nastale težko popravljive posledice. Tudi tega v VZMD ne zmoremo razumeti; ko bo banka, v katero je bilo pred letom in četrt vplačanih 870 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, prodana za 200 milijonov evrov, kar predstavlja manj kot tretjino zdajšnjega kapitala in s tem knjigovodske vrednosti banke, bo s takšno prodajo za državo in davkoplačevalce dokončno in nepopravljivo nastala neposredna izguba v višini več kot pol milijarde evrov. A očitno tudi to škodo ustavni sodniki vidijo kot zlahka popravljivo!

Številni mediji so že v januarju poročali, da bi pogodba o prodaji Nove KBM (NKBM) lahko bila že v kratkem podpisana. Prodaja nasilno odtujene (ukradene) lastnine v pravni državi ni dopustna, zato je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) ob sodelovanju Civilne iniciative NKBM že 2. februarja na Ustavno sodišče RS vložilo Predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM, vse do odločitve o Pobudi za presojo ustavnosti sporne novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L). Ustavnemu sodišču RS je bilo v imenu razlaščenih imetnikov delnic in podrejenih obveznic, organiziranih v okviru VZMD, sporočeno tudi, da se NKBM prodaja za manj kot tretjino knjigovodske vrednosti oz. devetino poštene vrednosti pred/po krizi. Ustavno sodišče RS je 4. marca 2015 sklenilo, da Predlog o zadržanju izvrševanja prodaje NKBM zavrne, saj naj bi ob prodaji ne nastale težko popravljive škodljive posledice. Sklep je bil VZMD dostavljen včeraj, 16. marca 2015.

Dogajanja po 4. marcu potrjujejo navedbe in opozorila VZMD (VIDEO SOOČENJE z nujne seje Komisije za nadzor javnih financ DZ RS) o razlastitvi delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic v nasprotju z zakoni, Ustavo RS in Konvencijo o varstvu človekovih pravic. S tem postavlja pod vprašaj pravičnost omenjenega sklepa Ustavnega sodišča RS. V VZMD, ob že objavljenem, navajajo nekaj dejstev:

• Državni zbor RS je 13. 3. 2015 soglasno sprejel sklep, naj Banka Slovenije podrobno predstavi metodologijo za izvedbo skrbnega pregleda bank v letu 2013. Do tega sklepa je prišlo zaradi utemeljenega suma o nepravilnostih in celo nezakonitostih v tem postopku. Predstavniki VZMD so aktivno sodelovali pri pripravi gradiv za izredno sejo Državnega zbora RS in njegovih teles.
• Aktivnosti Državnega zbora RS je sprožil članek v Financah, kjer so zapisane izjave uslužbenca Banke Slovenije o nepravilnostih in nezakonitostih pri razlaščanju lastnikov delnic in podrejenih obveznic (Dr. Tadej Kotnik, Banka Slovenije, laži in potvarjanja, Finance 28/2015, 9. 2. 2015). O nepravilnostih je poročal tudi anonimni uslužbenec NKBM (Finance Forum¹, Insajder glavni, http://forum.finance.si/?specialid=8817145&special_type=1).
• Pripombe in predlogi k Predlogu priporočila o vlogi Banke Slovenije pri dokapitalizaciji bank in izbrisu manjšinskih delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic, ki so bile posredovane Državnemu zboru RS in njegovim delovnim telesom.

Ugotovljeno je bilo, da je Banka Slovenije uporabila za ocenjevanje premoženja bank likvidacijske vrednosti (tretjino resnične takratne vrednosti) za zavarovanja, čeprav banke niso bile v stečaju in so imele pozitiven kapital, zavarovanja pa so bila odlična (primer delnic Letrike). Da bi to manipulacijo izvedla (VIDEO SPOROČILO JAVNOSTIM), je Banka Slovenije ocene naročila pri družbah Deloitte Svetovanje ter Ernst & Young Svetovanje, ki nista ne revizijski hiši ne neodvisna cenilca podjetij in nepremičnin, kar bi po Zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) morala biti - pooblaščeni ocenjevalec mora biti fizična oseba s strokovnim znanjem za ocenjevanje podjetij in nepremičnin. Ker omenjeni družbi nista revizorja, ne moreta biti neodvisna cenilca, kot zahteva Zakon o bančništvu. Revizor mora delati po Mednarodnih računovodskih standardih (MRS), svetovalno podjetje pa ne. Deloitte je v cenilnem poročilu celo izrecno napisal, da ni delal po MRS (Nasprotna dejstva k zadnjim navedbam Banke Slovenije, z dodatnimi razkritji zavajanj, neresnic in nezakonitosti, VZMD, 12. 3. 2015).

Banka Slovenije je v svojem Poročilu o vzrokih za nastali kapitalski primanjkljaj (Poročilo Banke Slovenije o vzrokih za nastali kapitalski primanjkljaj bank in vlogi Banke Slovenije pri tem kot bančnega regulatorja, sanaciji bank v letih 2013 in 2014, o učinkovitosti sistema korporativnega upravljanja  bank v državni lasti in načinu reševanja posledic kapitalske neustreznosti poslovnih bank, Banka Slovenije, marec 2015) (str. 29) ugotovila:

• Za prevelik obseg posojil je bila kriva kreditna ekspanzija, ki je država ni zavirala temveč aktivno pospeševala.
• Velika zadolženost je bila posledica neustreznega modela lastninjenja državnega premoženja.
• Zaradi zadolževanja bank v tujini, ki so v krizi morale vračati sredstva v tujino, je prišlo do 'kreditnega krča', ki je skupaj z visokimi obrestnimi merami izredno otežil poslovanje podjetij.
• Že tako neugodno stanje je dodatno poslabšalo nezadostno in prepozno ukrepanje države za stabilizacijo razmer v bančnem sektorju.

Računsko sodišče je objavilo revizijsko poročilo o delovanju Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) (Revizijsko poročilo - Vzpostavitev pogojev za delovanje DUTB, d. d. in poslovanje DUTB, d. d. v letu 2013, št. 3262-1/2013/192, Računsko sodišče RS, 3. marca 2015). Med številnimi nepravilnostmi pri poslovanju je ugotovilo tudi:

• Vlada RS je o prenosu postavk iz bank na DUTB sprejela sklepe, ki niso obrazloženi in so bili sprejeti na podlagi neustreznih podatkov.
• Ministrstvo za finance pred odločanjem o prenosu Vladi RS ni zagotovilo popolnih podatkov o postavkah za prenos, saj prenosne vrednosti in vrste tveganih postavk v sklenjenih pogodbah odstopajo od seznamov, o katerih je odločala Vlada RS.

NKBM je bila v letih 1993-1996 sanirana z davkoplačevalskim denarjem, tudi s sredstvi pobudnikov. Novembra 2007 je država, s prvo javno ponudbo delnic, prodala 49 % delež NKBM, od tega 24 % delež banke malim delničarjem. Država je za prodane delnice prejela 309 milijonov evrov kupnine, od tega od blizu 110.000 malih delničarjev več kot 151 težko in pošteno zasluženih milijonov evrov. Iz navedenih dokumentov sledi, da so bile z razlastitvijo dejansko kršena ustavna pravica do zasebne lastnine in človekova pravica do premoženja iz 1. člena Protokola Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. S ponovno prodajo že prodane banke bi bila malim delničarjem povzročena nepopravljiva škoda, saj bo podcenjeno premoženje nepovratno odteklo v last bodočega kupca.

Mnenje Ustavnega sodišča RS, da ob prodaji ne bodo nastale težko popravljive škodljive posledice, ne vzdrži logične in stvarne presoje. Konec leta 2014 je NKBM imela 616 milijonov evrov celotnega kapitala, sedaj ga ima že okoli 625 milijonov evrov, saj ustvarja po 3 milijone evrov dobička na mesec. Banko naj bi nemudoma prodali za 203 milijone evrov, pa naj stane, kar hoče. Država namerava NKBM s 150-letno tradicijo, skupaj s Poštno banko in 500 poslovalnicami, nepremičninami, visokimi obrestmi na podcenjene državne obveznice dejansko podariti tujcu, potem ko jo je zaplenila domačim vlagateljem. Če niti Slovenski državni holding, niti Vlada RS, niti Državni zbor RS, niti Ustavno sodišče RS ne vidijo teh dejstev, potem nam res ni pomoči. Prejšnja Vlada RS in Državni zbor RS sta res sklenila, da je NKBM potrebno prodati do konca leta 2016, vendar nista sklenila, da jo je potrebno do konca marca 2015 podariti. V Bruslju se bržčas že pripravljajo, da jim postavijo spomeničke (VIDEO REPORTAŽA s seje Odbora za finance in monetarno politiko)!