Strokovni sodelavci VZMD so 24. decembra 2014 na Okrožnem sodišču v Celju vložili pritožbo zoper Sklep o vpisu izbrisa delnic in podrejenih obveznic Banke Celje v sodni register.
Enako kot že leto prej, ko je vpisovala izbris delnic in podrejenih obveznic NLB, NKBM, Abanke, Probanke in Factor banke, je Banka Slovenije tudi vpis izbrisa delnic in podrejenih obveznic Banke Celje izvršila na podlagi svoje Odločbe, ki jo je kar sama razglasila za strogo zaupno in jo s to utemeljitvijo skriva pred vsemi, vključno z oškodovanimi razlaščenci. In enako kot leto prej, je Banka Slovenije tudi tokrat vpis izbrisa v sodni register izvršila na tak datum, da je absolutni osemdnevni rok za pritožbo zoper ta vpis potekel med božičnimi prazniki.
Popolnoma jasno je, da je osrednji motiv Banke Slovenije pri opisanem ravnanju otežiti pritožbo: z zatrjevano strogo zaupnostjo je poskušala otežiti pisanje pritožbe po vsebinski plati, z izbiro datuma izvršitve v tretjem tednu decembra pa še po časovni. Takšno ravnanje ustanove, ki se razglaša za varuhinjo slovenskega bančnega sistema in poroka njegovega poštenega delovanja, je nezaslišano in nedopustno, a kot že tolikokrat v zadnjem letu dni, pritlehno manevriranje Banke Slovenije tudi tokrat ni privedlo do učinka, ki ga je želela doseči. Strokovni sodelavci Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) so pritožbo zoper Sklep o vpisu izbrisa delnic in podrejenih obveznic Banke Celje v sodni register vložili pravočasno. Glede na dejstvo, da se je pred nekaj meseci ključni dokument v podobnem postopki čudežno »izgubil« in po pol leta spet »našel« (www.dnevnik.si/posel/novice/igra-stevilk-datumov-in-nakljucij-ob-resevanju-bank ), pa je sodelavec VZMD pritožbo na Okrožno sodišče v Celju raje odnesel kar osebno.
Med tem je časnik Delo v soboto razkril tudi, da Banka Slovenije z lažmi in zamegljevanji še vedno ni končala (www.delo.si/gospodarstvo/finance/nejasnosti-glede-izplacila-kuponov-obveznic-banke-celje.html ). Ko je Banka Slovenije 20. novembra lani odredila, da Banka Celje ne sme izplačati že zapadlih obresti podrejenih obveznic, je zatrjevala, da to počne zato, ker »bi izplačilo teh obveznosti lahko bilo razlog za zavrnitev prošnje banke za državno pomoč«. Tudi če odmislimo, da je to, ali bi bila prošnja Banke Celje za državno pomoč sprejeta ali zavrnjena, z vidika vseh razlaščenih povsem irelevantno in ne more predstavljati utemeljitve njihove razlastitve, je v izjavah za sobotno Delo kar sama Banka Slovenije povsem negirala svoje takratno zatrjevanje in zdaj trdi, da je izplačilo zapadlih obresti podrejenih obveznic prepovedala zato, ker »je bilo premoženje Banke Celje manjše od vseh njenih obveznosti«. To pa je definicija insolventnosti in če je bilo res tako, potem je Banka Slovenije 20. novembra lani opustila dolžno ravnanje, saj bi morala Banki Celje nemudoma odvzeti dovoljenje za poslovanje in nad njo začeti stečajni postopek.
Čeprav se zdijo apeli k razumu in prenehanju vedno novih laži in zavajanj, ki jih na Banko Slovenije že leto dni naslavlja VZMD, vse bolj glas vpijočega v puščavi, VZMD ponovno poziva, naj odgovorni v Banki Slovenije vendarle končajo s takšnimi praksami ter se začno obnašati zrelo, korektno in svojim položajem primerno. Razlaščene imetnike delnic in podrejenih obveznic pa VZMD ponovno vabi, da se pridružijo postopkom, ki jih vodijo v vseh primerih razlastitev.