Glede na petkov sklic 21. izredne skupščine družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., ki bo potekala na zahtevo novega večinskega lastnika, družbe Agrokor, d.d., je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) na Upravo družbe naslovil Nasprotni predlog pri predlagani 2. točki dnevnega reda o Povečanju osnovnega kapitala z novimi stvarnimi in denarnimi vložki. Prvotni predlog namreč predvideva izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev do novih delnic, s čimer bi lastniški delež manjšinskih delničarjev v družbi razvodenel do te mere, da bi prišlo do izpolnitve pogojev za iztisnitev.

V VZMD sicer ne nasprotujejo povečanju kapitala družbe, vendar pa bi manjšinski delničarji, ki - glede na to, da niso sprejeli nedavne prevzemne ponudbe - želijo ohraniti svoj delež v družbi, morali imeti  možnost sodelovati v dokapitalizaciji. Strokovni sodelavci VZMD opozarjajo, da je izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev izredna okoliščina, zato pozivajo večinskega lastnika, da premisli o možnosti podpore nasprotnega predloga VZMD.

VZMD je preko predstavnikov Sekcije Varstroj pri VZMD in Odvetniške družbe Kunič, odvetnika Mihe Kuniča v zakonskem roku vložil Predlog za sodni preizkus denarne odpravnine, v primeru iztisnitve manjšinskih delničarjev družbe DAIHEN VARSTROJ, d.d. Ob tem VZMD ponovno vabi razlaščene delničarje, da se pridružijo sodnim postopkom, v okviru Sekcije Varstroj, pri čemer naj se obrnejo na telefonsko številko 01 / 25 11 420 ali elektronski naslov: info@vzmd.si. 

Dne 16. 7. 2014, je bil v okviru 26. skupščine delničarjev DAIHEN VARSTROJ, d.d., sprejet sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, OTC DAIHEN Europe GmbH, pri čemer je bilo, kot primerna denarna odpravnina, določenih 6,10 € za delnico. Sporno iztisnitev oz. prenos vseh delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja je na omenjeni skupščini predlagal in sam-sebi sprejel ta-isti glavni delničar (imetnik delnic, ki presegajo 90 % osnovnega kapitala) družba OTC DAIHEN Europe GmbH.

Okrožno sodišče v Murski Soboti je že naslednji dan, dne 17. 7. 2014, s sklepom pod opr. št.: Srg 2014/32167, v sodni register vpisalo navedeni skupščinski sklep, neposredno za tem pa je VZMD - na podlagi drugega odstavka 388. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ob smiselni uporabi določb tretjega odstavka 607. člena ZGD-1 - vložil Predlog za sodni preizkus denarne odpravnine.

Strokovni sodelavci VZMD in predstavniki Sekcije so namreč prišli do argumentirane ugotovitve, da je denarna odpravnina v višini 6,10 € za delnico občutno prenizka, saj ne upošteva premoženjskega in profitnega stanja družbe na dan 16. 7. 2014. Tako je na primer knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2012, je znašala kar 11,12 €. To je kar 5,02 € oziroma cca. 82 % več od ponujene odpravnine.

Spričo navedenih dejstev so strokovni sodelavci VZMD prepričani, da bo primerno - precej višjo - denarno odškodnino moč doseči preko sodne presoje višine denarne odpravnine, saj je očitno, da znaša pravična denarna odpravnina znatno več, kot pa izhaja iz predloga glavnega delničarja, ki ga je sam-sebi na skupščini družbe tudi potrdil. Zgolj neodvisna, nepristranska in poštena cenitev lahko namreč pokaže dejansko vrednost delnice družbe po stanju na dan 16. 7. 2014.

Ker NLB, d.d., nadaljuje s škandalozno prakso zavajanja vlagateljev, domači bančni regulator (Banka Slovenije) pa v tem očitno ne prepozna resne težave in grožnje ter potencialnih katastrofalnih posledic, je bilo Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) o novih zavajanjih primorano obvestiti ugledne mednarodne družbe in ustanove, ki nič-hudega-sluteče sodelujejo pri izdajah obveznic NLB in njihovi ponudbi vlagateljem.

Po tem, ko je NLB, d.d., 15. novembra 2013 svojim vlagateljem v javni objavi zagotovila, da presega vse zahteve kapitalske ustreznosti, so bili ti vlagatelji že 18. decembra 2013 razlaščeni z utemeljitvijo Banke Slovenije, da je kapital NLB globoko negativen. Kljub več kot milijardnemu odstopanju svojega izračuna kapitala od tistega, ki ga je prikazala uprava NLB, Banka Slovenije ni videla potrebe po kakršnemkoli sankcioniranju uprave NLB, ki še danes deluje v enaki sestavi in z enako visokimi plačami, kot tudi ne potrebe po zaščiti vlagateljev, pa čeprav so bili ti eklatantno zavedeni.

V VZMD z obžalovanjem in ogorčenjem ugotavljajo, da NLB nonšalantno nadaljuje s prakso zavajanja vlagateljev ob sočasnem ščitenju takšnega početja s strani Banke Slovenije, ki tako še zdaleč ne opravlja vloge regulatorja in nadzornika naših bank. NLB je namreč 1. julija 2014 ponovno brezsramno zavajala vlagatelje, ko jim je na Luksemburški borzi ponudila v vplačilo nove obveznice (XS1081728195) in v prospektu (prav tako z dne 1. julija 2014) zapisala, da proti vpisu decembrskega izbrisa vlagateljev v sodni register potekajo trije pravni spori, a ob tem zatrdila, da »v času izdaje tega prospekta ni mogoče napovedati izida nobenega od teh sporov«.

To neresnico je zapisala 27 dni po tem, ko je najpomembnejši od teh sporov že doživel pravnomočni sodni epilog. Dne 4. Junija 2014 je namreč Višje sodišče v Ljubljani s sklepom IV Cpg 474/2014 razveljavilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2013/53822, s katerim so bili 18. decembra 2013 v sodni register vpisani izbris vseh dotedanjih delnic NLB (na čemer je temeljil tudi še isti dan izvršen izbris vseh podrejenih obveznic NLB), izdaja novih delnic (v izključni lasti Republike Slovenije) in spremembe statuta NLB (prilagojenega samovladi države v popolnoma podržavljeni NLB). Odločitev o razveljavitvi naštetih vpisov je bila dokončna, pravnomočna in brez možnosti pritožbe. Pomenila je preklic konstitutivnosti teh vpisov, pri čemer VZMD razpolaga z uradno dokumentacijo Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki neizpodbitno dokazuje, da je bil 27. junija 2014 ta sklep Višjega sodišča v Ljubljani vročen upravi NLB in njihovim odvetnikom ter Banki Slovenije.

To nedvomno dokazuje, da so se našteti 1. julija 2014, na dan izdaje prospekta obveznic XS1081728195, v celoti zavedali neresničnosti trditve, da »ni mogoče napovedati izida nobenega od pravnih sporov« proti registrskemu vpisu z 18. decembra 2013, a je uprava NLB to trditev tistega dne kljub temu zapisala v prospekt, s katerim je vlagatelje (med katerimi so bili tako tuji kot slovenski državljani) prepričala v vplačilo teh obveznic v višini kar 300 milijonov evrov.

Ker je Banka Slovenije z vsemi zgoraj naštetimi zavajanji seznanjena, a še vedno ne ukrepa ter ni pripravljena priznati niti njihove problematičnosti, se je bil VZMD primoran po pomoč pri zaščiti vlagateljev zateči k mednarodnim ustanovam, ki sodelujejo pri izdajah obveznic NLB in njihovi ponudbi vlagateljem. Dopis, s katerim je VZMD te ustanove obvestil o novih eklatantnih nepravilnostih in sprenevedanjih pri teh izdajah, je dostopen na spletnem naslovu: www.vzmd.si/images/Notification-NLB-20140912-Failure-to-disclose%20.pdf

V prvem neuradnem odzivu z ene od teh ustanov so predstavnikom VZMD zagotovili, da s pravnomočno razveljavitvijo vpisa decembrskega izbrisa v sodni register niso bili seznanjeni in da so nad tem ogorčeni, saj bi jih NLB o tem vsekakor morala obvestiti že pred izdajo obveznic, v skrajnjem primeru pa vsaj naknadno.