Za prihajajočo skupščino družbe Terme Čatež, d.d., ki je sklicana za 29. 8. 2014, je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) včeraj na Upravo družbe naslovilo Nasprotni predlog, s katerim predlaga izplačilo dividend v bruto vrednosti 11 € na delnico - skupno 5.467.242 €, od 10.519.488,53 € bilančnega dobička v letu 2013. Uprava in Nadzorni svet v sklicu sicer predlagata, da se celoten bilančni dobiček razporedi v preneseni dobiček družbe.

Predstavniki VZMD so že na skupščinah v preteklih letih opozarjali na skromno dividendo, ki ne odraža uspešnega poslovanja družbe, sploh ob večkratnih objavah o izjemnih sezonah, ki jih družba objavlja na uradnem portalu Ljubljanske borze SeoNet. Tako na lanskoletni skupščini ni bil sprejet Nasprotni predlog, s katerim je VZMD predlagal delitev 10.024.310 € bilančnega dobička, ustvarjenega v letu 2012 (5 € dividende na delnico), saj je bil z 62,11 % prisotnega kapitala izglasovan predlog Uprave in Nadzornega sveta, da se bilančni dobiček razporedi v preneseni dobiček družbe. Ob tem je vrednost delnice na Ljubljanski borzi tudi v zadnjem letu - kot že leto pred tem - izrazito padla(?!), zato se v VZMD ponovno sprašujejo, kakšen smisel ima za vlagatelje naložba, ki ne prinaša nikakršnega donosa, sploh ob dejstvu, da družba sicer ustvarja zavidljiv dobiček.

Strokovni sodelavci VZMD so prepričani, da je glede na rezultate družbe primerno in zaželeno, da družba vsaj polovico bilančnega dobička nameni za delitev dividend delničarjem. To bi, poleg utrditve zaupanja v delnico Term Čatež, d.d., pripomoglo tudi k povrnitvi in večanju optimističnih pričakovanj in izboljšanju gospodarske klime nasploh. V VZMD še izpostavljajo, da je družba sposobna takega izplačila dividend delničarjem družbe, brez kakršnihkoli negativnih vplivov ali ovir siceršnjim razvojnim načrtom, hkrati pa se s sprejemom predlaganega nasprotnega predloga izogne morebitnemu izpodbijanju sklepa o uporabi bilančnega dobička na podlagi 399. člena ZGD-1.

Konec preteklega tedna je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo novo tožbo zoper NLB zaradi ugotovitve ničnosti vpisa izbrisa delnic in podrejenih obveznic te banke. S tožbo izpodbija novi (skrivno-nadomestni!) sklep o vpisu izbrisa delnic in podrejenih obveznic NLB z opr. št. Srg 2014/29618 ter utemeljuje, zakaj je tudi ta sklep, v katerem so ohranjene vse bistvene nepravilnosti nadomeščenega starega sklepa, ničen.

Dne 2. julija 2014 je bil prvotni sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o vpisu izbrisa delnic in podrejenih obveznic NLB, z dne 18. decembra 2013 (opr. št. Srg 2013/53822), proti kateremu je VZMD že 17. januarja 2014 vložil tožbo zaradi ugotovitve ničnosti, v sodnem registru skrivnostno nadomeščen z novim sklepom (opr. št. Srg 2014/29618). Ob upoštevanju dejstva, da ne javnost, ne tožniki o tej nadomestitvi sklepa niso bili obveščeni ne s strani NLB, ne Banke Slovenije ali pristojnega sodišča, se je težko znebiti vtisa, da je šlo za nov poskus izigrati razlaščene vlagatelje. Z nadomestitvijo starega sklepa z novim je namreč prenehala pravna podlaga za že vloženo in pravno vsekakor utemeljeno tožbo proti staremu sklepu, ki bo tako najverjetneje zavržena zaradi prenehanja izpodbijanega (zamenjanega) sklepa, če tožniki močno skritega novega sklepa ne bi opazili v samem sodnem registru, pa bi po 30 dneh potekel tudi rok za vložitev tožbe proti novemu sklepu. Ker je za takšno vložitev potrebno znova plačati sodno takso, je opisano ravnanje oblastnikov sporno tudi z vidika očitnega namena dodatnega finančnega izčrpavanja razlaščenih malih vlagateljev.

Vložitev nove tožbe je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, pospremil z obžalovanjem, da »Banka Slovenije, Ministrstvo za finance RS in NLB s takšnimi manevri še naprej demonstrirajo izrazito aroganten ter nepošten odnos do razlaščenih domačih in tujih vlagateljev, ki so bili izbrisani s tajnimi odločbami, na podlagi tajne metodologije, zdaj pa jih je očitno dovoljeno izigravati tudi s tajnimi nadomestitvami sklepov sodišča, kjer v okviru VZMD vendarle skušajo uveljavljati svoje pravno varstvo, ter z očitnimi poskusi finančnega izčrpavanja,« ter pristavil, da »ti poskusi nizkotnih izigravanj temeljijo na podcenjevanju strokovnih sodelavcev VZMD ter so se vselej doslej izkazala za nekonstruktivna in jalova ter tudi v prihodnje ne bodo obrodila sadov; tako je bila - kljub skrivni nadomestitvi z novim sklepom - nova tožba tudi tokrat vložena znotraj zakonskega roka«.