Z željo po karseda domišljenem odločanju o podpori političnim strankam in kandidatom na nedeljskih volitvah v Državni zbor RS ter njegovi kvalitetni sestavi in slovenski stvarnosti nasploh, je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) v začetku tedna - poleg poziva Predsednici Vlade RS ter v okviru prizadevanj za zaščito pravic in interesov preko 500.000 neposredno oškodovanih vlagateljev - na vse politične stranke, ki se potegujejo za podporo volivcev, naslovilo konkretni vprašanji:

1. Ali boste v primeru izvolitve v Državni zbor RS podprli oblikovanje sporazumnega dogovora Republike Slovenije s fizičnimi osebami - malimi nepoučenimi vlagatelji o popravi oškodovanja, ki so ga utrpeli z izbrisom (podoben izbris so doslej v EU utrpeli le še mali vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal, s katerimi je Vlada Kraljevine Nizozemske tak dogovor že sklenila 11. julija lani in podrejenim upnikom v celoti povrnila prej izbrisano terjatev)?
2. Ali boste v primeru pogajanj o vstopu v vladno koalicijo zahtevali vnos takšnega dogovora v koalicijsko pogodbo?

Ob tem so iz VZMD ponovno opozorili, da je bila v treh slovenskih bankah z večinskim državnim lastništvom (četrta bo kot kaže Banka Celje) razlaščena več kot četrtina vsega prebivalstva: blizu 100.000 imetnikov bančnih delnic in 2.000 lastnikov podrejenih obveznic ter cca. 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah; izgube so utrpela tudi številna podjetja in občine.

Zato VZMD objavlja imena političnih strank, ki se jim se jim do predvolilnega petka, do 12.00, ni zdelo vredno odzvati ali odgovoriti na zgornji vprašanji, pomembni vsaj četrtini vseh državljanov (po abecednem vrstnem redu): Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), Državljanska lista (DL), Liberalno gospodarska stranka (LGS), Piratska stranka Slovenije, Pozitivna Slovenija (PS), Slovenska nacionalna stranka (SNS), Socialni demokrati (SD), Stranka Mira Cerarja (SMC), Stranka humana Slovenija, Stranka Verjamem, Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB), Zeleni Slovenije.

Sledi dobesedni prepis prejetih odzivov in odgovorov posameznih političnih strank (po abecednem vrstnem redu):

Enakopravni deželani - Naprej Slovenija (NPS):

1)V celoti podpiramo vrnitev denarja podrejenim upnikom oz tako, da denar povrnejo tisti, ki so banke potopili!

2) V celoti je vrnitev denarja malih vlagateljev pomemben del našega zavezujočega programa tudi po vstopu v parlament !

S Spoštovanjem Blaž Svetek , predsednik NPS in Jožef Jarh , pred.SED

Nova Slovenija - Krščanski demokrati (NSi):

Spoštovani,

Spodaj pošiljam odgovora NSi na vaši vprašanji.

Lep dan,

Aleš Trtnik, PR NSi
041 283 261

1. Ali boste v primeru izvolitve v Državni zbor RS podprli oblikovanje sporazumnega dogovora Republike Slovenije s fizičnimi osebami - malimi nepoučenimi vlagatelji o popravi oškodovanja, ki so ga utrpeli z izbrisom (podoben izbris so doslej v EU utrpeli le še mali vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal, s katerimi je Vlada Kraljevine Nizozemske tak dogovor že sklenila 11. julija lani in podrejenim upnikom v celoti povrnila prej izbrisano terjatev)?

V Novi Sloveniji smo nasprotovali noveli Zakona o bančništvu, ki je razlastil imetnike delnic in obveznic bank v večinski državni lasti, z naslednjimi argumenti: 

- Lastniki podrejenih finančnih instrumentov ne smejo nositi breme sanacije bank v večji meri kot lastniki depozitov nad vrednostjo 100.000 EUR, torej nad zneskom, do katerega nosi garancijo za izplačilo depozita Republika Slovenija. Namreč ne eni ne drugi niso imeli pravice upravljanja in odločanja v bankah. 

- Zavzemamo se za to, da morajo breme sanacije bank v največji možni meri nositi tisti, ki so tako stanje v bančnem sistemu povzročili. To so člani uprav in nadzornih svetov. Vsi ti so s svojim premoženjem odgovorni za svoje slabe odločitve. Ta njihova odgovornost obstaja že po dosedanjih predpisih, konkretno gre za 60 in 66. člen Zakona o bančništvu,  ki pa se ne izvajajo. Namesto, da bi od njih terjali odgovornost, si člani uprav in nadzornih svetov izplačujejo visoke plače in nagrade, ko jim preneha mandat pa si izplačajo astronomske odpravnine (spomnimo se samo primera milijonske odpravnine, ki je bila izplačana predsedniku uprave NLB Kramarju).

Kot sami navajate v vašem uvodu, je zoper sprejeto novelo Zakona o bančništvu v delu, ki se nanaša na razlastitev lastnikov podrejenih finančnih instrumentov, vloženih več zahtev za ustavno presojo. Krščanski demokrati bomo počakali na odločitev Ustavnega sodišča o tem vprašanju in bomo spejeto odločitev spoštovali. Če bo Ustavno sodišče sporno določilo Zakona o bančništvu razveljavilo, bomo uredili vprašanje poprave oškodovanja lastnikov razlaščenih podrejenih finančnih instrumentov s posebnim zakonom.

2. Ali boste v primeru pogajanj o vstopu v vladno koalicijo zahtevali vnos takšnega dogovora v koalicijsko pogodbo?

Pri vstopanju v vladno koalicijo bomo v koalicijski pogodbi opredelili način reševanja te problematike.

Slovenska demokratska stranka (SDS):

Ljubljana, 9. julij 2014

Spoštovani,

zahvaljujemo se za vaša vprašanja.

V nadaljevanju pošiljamo odgovor SDS.

Zakona o bančništvu, na katerem temelji izbris, v PS SDS nismo podprli. Vsebine sporazumnega dogovora med Vlado Kraljevine Nizozemske in malimi vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal ne poznamo. Spoštovali bomo odločitev Ustavnega sodišča, ki bo tudi temelj za naše odločanje glede te problematike v prihodnje. 

Vljudno vabljeni k spremljanju naših aktivnosti na www.sds.si oziroma na spletni strani za državnozborske volitve: http://www.dz2014.sds.si/si/.

Prijazen pozdrav,

Služba za odnose z javnostmi SDS

tel: 01 43 45 443 

mob: 030 650 561

mail: soj@sds.si

www.sds.si

@strankaSDS

@JJansaSDS

Slovenska ljudska stranka (SLS):

VZMD - Vseslovensko združenje malih deležnikov

Ljubljana, 8. julij 2014

Zadeva: Vprašanja VZDM in odgovori SLS

Vprašanji:

1. Ali boste v primeru izvolitve v Državni zbor RS podprli oblikovanje sporazumnega dogovora Republike Slovenije s fizičnimi osebami - malimi nepoučenimi vlagatelji o popravi oškodovanja, ki so ga utrpeli z izbrisom (podoben izbris so doslej v EU utrpeli le še mali vlagatelji nizozemske banke SNS Reaal, s katerimi je Vlada Kraljevine Nizozemske tak dogovor že sklenila 11. julija lani in podrejenim upnikom v celoti povrnila prej izbrisano terjatev)?

2. Ali boste v primeru pogajanj o vstopu v vladno koalicijo zahtevali vnos takšnega dogovora v koalicijsko pogodbo?

Odgovor SLS:

Med sprejemanjem omenjene novele Zakona o bančništvu v Državnem zboru RS smo v SLS glasno opozarjali na navedeno problematiko, saj zadeva precejšen krog vlagateljev, ki so bili prepričani, da gre za klasične obveznice, kar pomeni dolžniški odnos. Dobro poučeni vlagatelji vedo, da v tujini podrejene bančne obveznice veljajo za visoko tvegan finančni instrument, s katerim ob razpršenem tveganju trgujejo le močne finančne institucije, ponavadi gre za finančne sklade in druge upravljavce premoženja. Iz tega vidika je EK tudi vztrajala pri razlastitvi, saj domneva, da so bili vsi vlagatelji seznanjeni z visokim tveganjem, tudi popolno izgubo vložka. V Sloveniji se je tovrstne podrejene finančne instrumente prodajalo praktično na bančnih okencih, vlagatelji pa večinoma niso bili seznanjeni z možnimi posledicami. Poleg tega v SLS predvidevamo, da je prihajalo celo do zavajanj v obliki obljubljanja visokih donosov, ne da bi bili kupci jasno in v skladu z zakonodajo opozorjeni tudi na tveganja, ki jih takšna naložba prinaša. V nakupe tovrstnih obveznic so se podali tudi nekateri pokojninski skladi, ki pa bi sicer naravo tovrstnih finančnih instrumentov morali bistveno bolje poznati in se takih tveganj tudi izogibati. Vprašljiva je tudi vloga Banke Slovenije, ki javnosti ni opozorila, da pri podrejenih obveznicah obstaja tveganje popolne razlastitve, čeprav je takšna praksa v EU že obstajala.

Ko se je sprejemal Zakon o bančništvu, smo v SLS vse te dileme zelo jasno izpostavili, kot tudi bojazen, da se zaradi protiustavnih elementov lahko vplete tudi Ustavno sodišče RS, strošek pa bo na koncu za državo še bistveno večji. Posluha v vladni koaliciji žal ni bilo, hitelo se je z iskanjem ad hoc rešitev za dokapitalizacijo bank, sedaj pa je zadeva že na Ustavnem sodišču RS, ki bo imelo zadnjo besedo. V SLS vse odločitve Ustavnega sodišča RS spoštujemo in spoštovali bomo tudi to odločbo, za katero sicer pričakujemo, da bo v korist malim vlagateljem v podrejene obveznice.

*** 

Združena levica (Demokratična stranka dela, Iniciativa za demokratični socializem, Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije):

Spoštovani,

Vaš primer bi vsekakor najprej preučili. V primeru, da bi ugotovili, da vam je bila storjena krivica, bi podprli določeno obliko sporazumne poprave nanesene škode.

Opisani primer in šemnogi drugi so normalni način delovanja v kapitalizmu, v Združeni levici pa nismo za stihijsko reševanje posamičnih simptomov te anomalije, ki vznikajo iz vseh por, in jih ni mogoče obvladovati ne da bi se lotili reševanja izvora problema.

Lep pozdrav,

Združena levica

Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je v imenu Civilne iniciative »Izbrisani mali delničarji Nove KBM« in Sekcije NKBM pri VZMD na Banko Slovenije, DUTB, NKBM in Vlado RS naslovilo pisno zahtevo za vpogled v dokumentacijo, uporabljeno metodologijo, zapisnike, vrednotenja in izračune, ki so bili (oz. naj bi bili) osnova za izbris delnic in podrejenih obveznic slovenskih bank - zlasti malim, nepoučenim vlagateljem, ki niso mogli vplivati na poslovno politiko bank, saj je imela država v njih večinski delež ter je vsa leta imenovala njihove nadzorne svete in vodstva. V treh bankah z večinskim državnim lastništvom (četrta bo kot kaže Banka Celje) je bila razlaščena več kot četrtina vsega prebivalstva: blizu 100.000 imetnikov bančnih delnic in 2.000 lastnikov podrejenih obveznic ter cca. 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah; izgube so utrpela tudi številna podjetja in občine.

Po temeljiti analizi dogajanj in dostopne dokumentacije so strokovni sodelavci VZMD prišli do zaskrbljujočih in šokantnih zaključkov. Kršene so bile osnovne človekove pravice, kršena je bila Ustava RS, zakoni in predpisi, temeljne etične in človeške vrednote. Ob tako usodnem dogodku, kot je razlastitev sto tisoč državljanov, niso bile opravljene bilance NKBM, izkazalo se je, da so bile na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) prenesene predvsem terjatve z boljšo boniteto (t. i. ne-strateške naložbe), posojila bonitet D in E pa so večinoma ostala na bankah, po formalni razlastitvi je bil kapital NKBM dejansko še vedno pozitiven …

Da bi razčistili navidezne dileme, dodatno podprli naša prizadevanja ter z Ustavo in z mednarodno konvencijo zagotovljene človekove pravice do zasebne lastnine in varstva pravic delničarjev, omogočili rehabilitacijo delničarstva in izdajanja podrejenih obveznic, želijo v VZMD - skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Ur. l. RS št. 51/2006, 117/2006 in 23/2014) - dobiti vpogled v dokumentacijo, uporabljeno metodologijo, zapisnike vrednotenja in izračune, ki so bili osnova za razlastninjenje malih delničarjev, zlasti:

• zapisnike Medresorske komisije iz 20. čl. ZUKSB in Usmerjevalnega odbora,
• dokumentacijo skrbnega pregleda NKBM od avgusta do decembra 2013,
• ponovno vrednotenje in prenose na DUTB od decembra 2013 do januarja 2014,
• prenose terjatev in zavarovanj NKBM po posameznih pravnih osebah z vsemi podatki (bonitetni razred, vrednost terjatve, vrednost odkupa terjatev in zavarovanj, preneseno zavarovanje z opisom oz. podatki).

Upravičeno in argumentirano torej zahtevajo, da Vlada RS, DUTB in NKBM omogočijo vpogled in ustrezno kontrolo nad prodajo odtujenega premoženja, torej vpogled v dokumentacijo DUTB in NKBM za vse postavke, ki so bile predmet odpisov, rezervacij in zavarovanj NKBM ter prenosov terjatev in premoženja iz NKBM na DUTB.

Sicer so v tem tednu iz VZMD z argumentiranim pismom že opozorili Vlado RS, da je država vrednost 'slabih' terjatev ob prenosu na DUTB umetno močno znižala tako, da so jih po navodilih Medresorske komisije in Usmerjevalnega odbora ocenjevali v nasprotju z MRS. Metodologija ocenjevanja 'slabih terjatev' bank ni bila določena v Zakonu o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB). Zunanji ocenjevalci se niso držali niti metodologije MRS niti modela in elementov iz Uredbe o izvajanju ZUKS, ki jo je izdala vlada. Za vsako preneseno terjatev so iz NKBM dodatno odtujili še skoraj dvakratnik zavarovanj. DUTB je tako od NKBM prevzela 1.033 M€ terjatev in obveznic ter okoli 1.900 M€ zavarovanj. Dala je 388 M€ poplačila v svojih obveznicah in s tem NKBM povzročila (brez zavarovanj) izgubo v višini -641 M€. Na ta način je izguba NKBM za leto 2013 zrasla od -90 M€ na ogromnih -685 M€. Neverjetne, fiktivne bodoče izgube do leta 2015 so bile na ta način spremenjene v dejanske in objavljene kot že realizirane izgube (virtualni stečaj). To je priznal guverner Banke Slovenije: »Banke so zdaj dokapitalizirane po najbolj strašnih obremenitvenih testih vsaj do konca 2015«.

Poučen je primer delnic Letrike v zastavi: delnica je bila prenesena na DUTB po 10,5 €, ko je bila na trgu vredna 31 €, tri tedne po tem prenosu pa celo 42 €; prodane so bile junija 2014 po 67,1 €! Banka in delničarji so bili oškodovani za 9 M€ - kredit bi bil s prodajo delnic lahko dvakrat poplačan. Takih in podobnih primerov je v NKBM veliko.

Ob številnih in raznoterih postopkih, ki jih je VZMD sprožil v imenu razlaščenih imetnikov obveznic slovenskih bank - ter s tem povezanimi intenzivnimi aktivnostmi doma in v tujini - je VZMD konec maja, preko odvetnice Tamare Kek, na Ustavno sodišče RS vložil še - doslej edino - pobudo za presojo ustavnosti določb Zakona o bančništvu (ZBan-1L) tudi iz naslova izbrisanih delnic oz. v imenu razlaščenih imetnikov delnic slovenskih bank. Pri tem je Predsednik VZMD, mag. Kristjan Verbič, ponovno izpostavil: »Na podlagi sila sporne, z vidika posledic pa naravnost šokantne novele Zakona o bančništvu je bilo - poleg izjemne škode za slovensko poslovno-investicijsko okolje in kredibilnost - ob skladih in institucionalnih vlagateljih, domačih in tujih, na ljubljanski in varšavski borzi, razlaščenih preko 100.000 malih, večinoma nepoučenih vlagateljev, tudi iz naslova odmevne javne prodaje državnega deleža v NKBM, ter imetnikov delnic in podrejenih obveznic NLB, NKBM, Abanke ter Probanke in Factor banke.«

Tako so tudi razlaščeni delničarji slovenskih bank dobili možnost, da pristopijo k postopkom zaščite njihovih pravic, interesov in premoženja, ki jih vodi VZMD. To lahko storijo brez kakršnihkoli stroškov, le s podpisom na strežniku VZMD objavljenega Pooblastila odvetnici, Izjave o lastništvu vrednostnih papirjev s kontaktnimi podatki in kopijo osebnega dokumenta. Izpolnjeno in podpisano dokumentacijo naj zainteresirani razlaščeni delničarji pošljejo na naslov VZMD, Salendrova 4, 1000 Ljubljana.