Boste tudi tokrat pripravili investitorski sejem?

Seveda. Tudi tokrat ga bomo pripravili in ga izdatno razširili pod imenom "Investors' Week". V okviru dvodnevnega investitorskega sejma in konference "investo Expo" pa želimo izpostaviti predvsem pomen vzpostavitve izobraževanja na področju investiranja in delničarstva, vprašanja, povezana z lastništvom države v gospodarskih družbah, vidike reform kapitalskih in finančnih trgov ter reformo pokojninskega sistema, pri čemer imamo izdelane učinkovite predloge za oživitev kapitalskega trga, kar bi imelo izjemno pozitivne učinke za gospodarstvo in družbo nasploh. K sodelovanju in izmenjavi mnenj za oblikovanje dobrih strategij želimo pritegniti gospodarske družbe in institucije iz Slovenije, regije in širše, ki se ukvarjajo s tujimi neposrednimi naložbami, gospodarsko diplomacijo in regulacijo trgov. Zato na tem mestu vabim vse gospodarske subjekte, ki se želijo predstaviti potencialnim vlagateljem ter sooblikovati reformne pobude tudi v mednarodnem kontekstu, da se čim prej pridružijo oz. vključijo v ta projekt.

Slovenija ni ravno poznana kot odlična destinacija za tuje naložbe. Kaj pravijo tuji vlagatelji?

V preteklosti smo si naredili veliko slabih uslug. Po eni strani smo formalno privzeli ureditev iz razvitih gospodarstev, po drugi pa smo s svojim ravnanjem zamudili, zavrnili ali zamočili številne priložnosti. Na primer, da v Sloveniji ni multinacionalnih korporacij s sedežem za regijo Srednje ali Vzhodne ali Jugovzhodne Evrope, da v 20 letih ni nastal praktično noben nov večji gospodarski sistem ipd. Tisti, ki poznajo stanje pri nas, opozarjajo na to, da nas bodo po tej plati naposled prehitele tudi nekatere države nekdanje Jugoslavije, pri nas pa še vedno prevladuje klima samozadostnosti in superiornosti. Doslej nismo znali dobro izkoristiti niti naše izjemne strateške lege, kar se mora spremeniti. Zato je nujno, da začnemo sodelovati in oblikujemo domišljeno strategijo, kako naprej. Naš prispevek k temu je ravno organizacija septembrskega mednarodnega srečanja.

Kako ocenjujete položaj malih delničarjev v Sloveniji?

Položaj malih delničarjev v Sloveniji se je v sedmih letih od ustanovitve VZMD sicer precej izboljšal, ta pomembna družbena kategorija je postala pripoznana in bolj emancipirana, vendar s sedanjim stanjem nikakor ne moremo biti zadovoljni. V urejenih gospodarstvih so vsi delničarji obravnavani enako, v Sloveniji temu še ni tako. Za izboljšanje tega stanja sodelujemo predvsem z Evropskim združenjem delničarjev, s predlogi sprememb in dopolnitve zakonodaje, ki izhajajo iz neposredne prakse, sodelovanjem z OECD, IMF ... Smo akterji prek 30 sodnih postopkov, v katerih ščitimo interese in premoženje manjšinskih delničarjev. Vpeti smo v postopke, ki tečejo na ravni zakonodajne in izvršilne veje oblasti.

Koliko je sploh še malih delničarjev v Sloveniji?

Od začetka leta 1993, ko se je izvršil proces lastninjenja oz. razdelitve certifikatov vsem državljanom RS, se je število malih delničarjev resda močno znižalo, še vedno pa jih je blizu pol milijona. V tujini so ob tej številki velikokrat začudeni, saj se v primerljivih državah ta številka giblje blizu petih do največ 10 odstotkov populacije. Skrbi nas izdatnejše upadanje števila delničarjev, tudi zaradi nerazumevanja in ravnanj zakonodajalca, borznih družb, Klirinško-depotne družbe, s tem povezanih davčnih in finančnih obremenitev ter destimulativnih okvirov.

To je povezano tudi s krizo; če je ne bi bilo, bi marsikateri mali delničar delnice 'dobro' prodal.

S krizo so cene delnic izjemno padle. Po naših ocenah v večini primerov cena delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, ne odraža realne vrednosti podjetij. Večina jih je podcenjenih. To je specifika Ljubljanske borze, ki je tako rekoč 'na parah'. Obseg trgovanja je tako nizek, da je razumljivo, da se nekatere družbe odločajo za kotacijo na drugih borzah. Razlog temu je poleg krize tudi v tem, da kapitalski trg v Sloveniji pred krizo ni bil dovolj razvit in prepoznan kot ena osrednjih strateških usmeritev države. Kaže, da bo v prihodnje nekoliko bolje, saj vladne deklaracije nakazujejo, da bo na tem področju ustvarjena drugačna klima. Ne samo glede tujih investicij in svežega kapitala, temveč tudi glede zakonodajno-pravnega okvira, lastninjenja prevladujočih deležev države v nekaterih najpomembnejših podjetjih ter možnosti, ki se pri tem utegnejo ponuditi državljanom.

Na kakšen način se stanje lahko izboljša?

Na ravni kolegov v evropskem prostoru se zavzemamo za spremembe na pokojninskem področju, kjer se ponuja izjemna možnost za revitalizacijo kapitalskega trga. Glede na predvidljive reforme so podobne možnosti tudi na področju dolgoročnejšega varčevanja državljanov preko vrednostnih papirjev za namen izobraževanja in zdravstva. Če bi država prek nekih stimulacij ali davčnih olajšav državljane spodbudila, da investirajo na kapitalski trg, bi tako, na primer, s tem lahko ohranili del lastništva nekaterih pomembnih slovenskih gospodarskih družb, vsaj na področju energetike, logistike in prometa, finančnega sistema, prehrambene, farmacevtske in drugih industrij, v domačih rokah. Pri tem pa je pomembno, da se državljane ustrezno izobrazi in tovrstne teme, sploh o osnovah družbeno-ekonomske ureditve države, EU in sveta, vpelje že v osnovnošolski izobraževalni sitem.

DZ je minuli teden potrdil novelo zakona o prevzemih, s katero vlada želi spodbuditi kapitalski trg, vlada pa v predlogu zakona za uravnoteženja javnih financ predvideva zvišanje obdavčitve kapitalskega dobička. Kako to komentirate?

Gre za kompleksni vprašanji, ki imata dvorezni značaj. Kar se tiče dviga prevzemnega praga, je sklicevanje na prakso v primerljivih državah eno, drugo pa je, da so razmere in prakse v Sloveniji daleč od tistih v urejenih kapitalističnih družbah. Če sprememba prinaša to, da se bo negativni trend obrnil in prinesel rast, jo pozdravljamo. Če pa se bo z njo dodatno omejevalo prevzeme in omogočilo izogibanje odgovornosti za postopke, vezane na prevzemna vprašanja, je z vidika manjšinskih delničarjev treba izpostaviti, da smo bili že pri pragu 25 odstotkov prepogosto soočeni z izigravanjem malih delničarjev. Pri dvignjenem pragu na 33 odstotkov bo tovrstnih manipulacij lahko še toliko več in iz tega izhaja naša bojazen, da utegnejo biti ob nespremenjenih praksah ter takšnem delovanju nadzornih in pravosodnih organov manjšinski delničarji še toliko bolj in lažje oškodovani.

Glede kapitalskih dobičkov so posegi lahko precej problematični ter prinesejo precej drugačne učinke od pričakovanih. Ko je obdavčitev pretirana, se tisti, ki trgujejo in te dobičke ustvarjajo, selijo v ugodnejša okolja. Zato takšni predlogi oz. njihova dejanska uvedba utegne še poslabšati razmere na kapitalskem trgu in povzročiti celo konec Ljubljanske borze. Bolj smiselno bi bilo na primer razmišljati v smeri, da se reinvestiranja dobičkov na kapitalskem trgu ne obdavči; torej, če prodajaš delnice in s tem ustvariš dobiček, ki ga nato usmeriš, na primer, v nakup delnic ali za varčevanje za starost. S tem se spet vrnemo tudi k predlogu, kako povečati likvidnost kapitalskega trga in doseči pozitivne učinke za gospodarstvo in skupnost nasploh.

V Sloveniji imamo dve stanovski združenji malih delničarjev, VZMD in društvo Mali delničarji Slovenije (MDS). Res potrebujemo dve?

VZMD je edino združenje, ki je vključeno v sorodne mednarodne asociacije. Te imajo visoke standarde in kriterije za sprejem v polnopravno članstvo. Poleg tega je VZMD vse od ustanovitve aktivno tudi na področju zakonodajnih postopkov, hkrati pa je združenje brez članarine in kot tako nudi delničarjem brezplačno pomoč in nasvete osem ur dnevno. Pri tem nismo deležni nikakršnih proračunskih ali javnih sredstev. VZMD je nastal spontano, pred sedmimi leti, ostali so začeli delovati štiri, pet let po tem oz. v času, ko so bili pritiski na nas največji.

Predsednik MDS Rajko Stanković je bil naš nekdanji sodelavec, ki se je VZMD pridružil po letu dni delovanja, a je po sklepu sveta VZMD po dobrih dveh letih zaposlitve na VZMD moral oditi, ker njegova ravnanja niso bila skladna s poslanstvom VZMD ter ščitenjem interesov vseh malih delničarjev. O tem so me sicer pogosto spraševali, vendar v VZMD nismo želeli polemizirati ali sprožati postopkov s tem v zvezi, saj bi to utegnilo ovirati ali škoditi prizadevanjem za pravice in interese malih delničarjev, posebej ker imamo dovolj drugega dela ter konkretnih, v rezultate usmerjenih projektov in opravil. Je pa res, da je Stanković iz VZMD odnesel veliko znanja, izkušenj, pa tudi postopkov, ki smo jih razvili, na primer organizirano zbiranje pooblastil za skupščine, delničarski sporazumi, pridobivanje virov financiranja ipd.

Pri tem se iz nekaterih spremljajočih dogajanj kaže, da je ustanovitvi kopije združenja, kakršno je bilo naše, botroval tudi interes nekaterih vplivnih ekonomsko-političnih krogov. Vendar - če je delovanje konstruktivno, je vsako združenje, ki dejansko skrbi za interese manjšinskih delničarjev, dobrodošlo. Dela na tem področju je zelo veliko. Bilo pa bi dobro, če bi bilo ravnanje skladno, interesi in stališča pa podobni, ne pa diametralno nasprotni, kot se žal prepogosto dogaja.

Kako pa gledate na težave v lastništvu nekaterih družb, kot je, na primer, Mercator?

Družba Mercator je žal žrtev svoje lastniške strukture, ki je nestabilna - sploh spričo težav, v katerih se je zaradi zadolževanja ob managerskem prevzemanju znašel največji posamični lastnik, Pivovarna Laško, pa tudi drugi. Zato bo Mercator, ali vsaj njegov pomemben delež, prej kot slej moral biti prodan, seveda pa je sila pomembno, kako in komu. Mercator je odlična družba in eden najpomembnejših gospodarskih sistemov v državi, ena redkih slovenskih multinacionalk, ki je lahko zgled tudi z vidika standardov korporativnega upravljanja in odnosa so manjšinskih delničarjev. Družba uspešno posluje tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah in je kanal za navzočnost izdelkov slovenske industrije na območju Jugovzhodne Evrope. Zato je zgodba o prodaji in njenem razpletu zelo pomembna in občutljiva, kakor tudi odločitve in ravnanja novega nadzornega sveta ter nove uprave, ki jo mora v kratkem imenovati.

Medij: STA

Avtorji: Urška Kristan

Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov - VZMD, mali delničarji, Kristjan Verbič

Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo, Intervju

Datum: 24. 04. 2012