Berločnik je ob tem zbranim delničarjem, na skupščini je bilo prisotnega 69,161 odstotka kapitala, zagotovil, da bodo še naprej stremeli k izboljšanju rezultatov.

Delničarji, ki so se seznanili s poslovanjem v lanskem letu, bodo tako dobili izplačane najvišje dividende doslej - izplačane bodo 9. avgusta, dobili pa jih bodo tisti delničarji, ki bodo dan prej vpisani v KDD.

Medtem ko se bo za izplačilo dividend namenilo večino lanskega bilančnega dobička, pa se preostanek v višini 12,2 milijona evrov po sklepu skupščine razporedi v druge rezerve iz dobička. Po Berločnikovih pojasnilih to prispeva k višjim bonitetnim ocenam in nižjim obrestnim meram.

Petrol je lani, kot je pojasnil predsednik uprave, posloval najbolje v zgodovini. Na ravni skupine je bilo za 5,4 milijarde evrov prihodkov od prodaje ali 20 odstotkov več kot leto prej, bruto dobiček iz poslovanja (EBITDA) se je zvišal za sedem odstotkov na 171,5 milijona evrov, čisti dobiček pa se je ob 13-odstotni rasti ustavil pri 91,8 milijona evrov.

Delničarji so že lani prejeli do tedaj najvišjo dividendo, bila je 16 evrov na delnico, tokrat je še za dva evra višja.

Berločnik je ob tem delničarjem pojasnil, da jim maksimiziranje dobičkov delničarjev omogočata dobro poslovanje in stabilna dividendna politika. Ob tem je spomnil na strategijo podjetja do leta 2022, ki da je ambiciozna, a uresničljiva. "Če jo želimo uresničiti, moramo rasti hitreje," je poudaril.

Cilji na ravni skupine za letos so: prihodki od prodaje na približno enaki ravni kot lani, zvišanje EBITDA na 186 milijonov evrov, čisti dobiček pa naj bi se povečal na nekaj manj kot 97 milijonov evrov. Petrol se tako prvič v zgodovini spogleduje z mejo 100 milijonov evrov, je dejal Berločnik in dodal: "Skušali bomo narediti vse, da presežemo številko."

Delničarji so upravi in nadzornemu svetu družbe podelili razrešnico za delo v lanskem letu, za revizorja v letih 2019, 2020 in 2021 pa imenovali družbo Ernst&Young Revizijo. Poleg tega so potrdili še spremembe statuta z dopolnitvijo nekaterih dejavnosti, spremembo plačil članom nadzornega sveta in komisij nadzornega sveta ter uskladili nekatere določbe, ki veljajo za člane uprave in nadzornega sveta družbe.

Sestava nadzornega sveta družbe je sicer trn v peti največjemu posamičnemu delničarju, to je Češkoslovenska obchodni bank z 12,78-odstotnim deležem. Kot je v razpravi pojasnila odvetnica Petra Đukić, zastopnica družbe Mustang Energy Limited, ki preko češke finančne skupine J&T obvladuje omenjeni delež, si namreč želijo člana v nadzornem svetu.

Kot je dejala, je pomembno, da se tudi zasebnim lastnikom da možnost nadzora poslovanja in na ta način omogoči skupno sooblikovanje politike družbe. "Pomembno je, da smo vsi delničarji, tako tisti v zasebni lasti kot tisti v državni lasti, enakopravno obravnavani, saj se bo na ta način izkazala in zagotovila transparentnost poslovanja družbe, kar pa je nedvomno cilj vseh delničarjev," je dejala in ocenila, da bi s tem prispevali tudi k dolgoročni uspešnosti družbe.

Đukićeva se je sicer zahvalila upravi in nadzornemu svetu za uspešno poslovanje v vseh teh letih. Ob tem je zagotovila, da je največji zasebni posamični delničar "dolgoročni partner, s široko vizijo za Petrol, ki si želi v Petrolu nastopati kot strateški investitor in želimo v njem ostati, dokler bo poslovanje zadovoljivo".

Verjamejo, da ima Petrol še večji potencial in da se lahko še bolj razvije in doseže boljše rezultate, za kar pa je potrebno in pomembno ustrezno medsebojno sodelovanje in soupravljanje med lastniki in osredotočenost tudi na dolgoročne cilje, ne le na kratkoročne.

Idejo Čehov, da bi imeli zasebni lastniki svojega predstavnika v nadzornem svetu, je podprl tudi delničar Tomaž Subotič, ki je ocenil, da si država ne sme lastiti pravice, da bi edina odločala tam, kjer so tudi zasebni lastniki. Tudi predsedniku Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjanu Verbiču bi se zdelo smiselno, da bi individualni lastniki vendarle dobili vidno vlogo v nadzornem organu.

"Uprava ne more in ne sme vplivati na sestavo nadzornega sveta, ker ta nadzira upravo. Odločitev o tem je na strani delničarjev, ki se morajo dogovoriti, da sprejmejo ali dajo članstvo nekomu, ki je največji posameznik," pa je dogajanje za STA ob robu skupščine pokomentiral Berločnik in dodal: "Ta odločitev je na strani delničarjev in uprava se s tem ne bo in se nikoli ni ukvarjala."

Ob tem je poudaril, da ne gre pozabiti, da ima država v Petrolu skupaj približno 32 odstotkov, deleže ima namreč neposredno (okoli 10 odstotkov) in posredno preko SDH in Kada, ki imata skupaj nekaj več kot 20 odstotkov. Po Berločnikovem mnenju bi se morali ti deleži sicer obravnavati kot celota.

Medij: STA

Avtor: kk/uk