Ustavno sodišče RS je na današnji seji sprejelo sklepa, da se pobudi za oceno ustavnosti novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki ju je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) 4. in 10. decembra vložilo prek odvetniške pisarne Kunič, v imenu 290 imetnikov obveznic, sprejmeta v obravnavo. Ker Ustavno sodišče sprejme v obravnavo le pobude, katerih vlagatelji izkažejo pravni interes, so tako ustavni sodniki zavrnili trditev Vlade RS, češ da pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa in naj zato sodišče njihovi pobudi zavrže.

Ustavno sodišče je sprejelo tudi predlog pobudnikov, da se njihova pobuda obravnava prednostno. Odločilo je celo, da bo obravnava pobude absolutno prednostna, kar pomeni, da se bo postopek ocene ustavnosti novele nadaljeval že z jutrišnjim dnem.

Na žalost pa je Ustavno sodišče zavrnilo predlog pobudnikov, da do svoje končne odločitve zadrži izvrševanje tega zakona. Kot vse kaže so zavajajoče trditve Vlade RS, Ministrstva za finance in Banke Slovenije o "katastrofalnih posledicah" in "ogroženosti celotnega finančnega sistema v Republiki Sloveniji", ki naj bi jih imelo takšno zadržanje, skupaj z dejstvom, da bodo imetnikom nastale "le materialne" posledice, prepričala ustavne sodnike, da predlagano zadržanje naj ne bi bilo potrebno.

Sočasno s sejo Ustavnega sodišče je že potekal tudi izbis delnic in podrejenih obveznic slovenskih bank. Abanka je svoje vlagatelje o tem, da njihove delnice in podrejene obveznice ne obstajajo več, obvestila ob 15:47, NLB je podobno storila ob 16:51, NKBM pa ob 19:12.

Nobeni od treh bank oz. uprav pa se ni zdelo vredno izraziti niti obžalovanja, kaj šele opravičila svojim vlagateljem, niti upnikom - uprava Abanke je v navedeni objavi nezaslišano norčavo zapisala celo, da bo Abanka "kot sistemsko pomembna banka s stabilnim dobičkom iz poslovanja še naprej posebno pozornost namenjala zagotavljanju varnosti in stabilnosti poslovanja"!!!

Spomnimo: pred današnjo sejo Ustavnega sodišča RS je VZMD, preko Odvetniške pisarne Kunič in v imenu 290 imetnikov obveznic, na Ustavno sodišče RS podalo Dopolnitev pobude za oceno ustavnosti oz. pisni odgovor na Mnenje Vlade RS o obeh pobudah VZMD za oceno ustavnosti novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), s katerima je VZMD predlagal tudi zadržanje izvrševanja sporne novele. Po prepričanju strokovnih sodelavcev VZMD gre za grobo zavajajoče Mnenje, ki ga je Vlada RS sprejela in objavila v petek 13. 12. 2013, po pozivu Ustavnega sodišča RS, naj se opredeli do pobud za oceno ustavnosti.

Pred jutrišnjo sejo Ustavnega sodišča RS je danes Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD), preko Odvetniške pisarne Kunič in v imenu 290 imetnikov obveznic, na Ustavno sodišče RS podalo Dopolnitev pobude za oceno ustavnosti oz. pisni odgovor na Mnenje Vlade RS o obeh pobudah VZMD za oceno ustavnosti novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), s katerima je VZMD predlagal tudi zadržanje izvrševanja sporne novele. Po prepričanju strokovnih sodelavcev VZMD gre za grobo zavajajoče Mnenje, ki ga je Vlada RS sprejela in objavila v petek 13. 12. 2013, po pozivu Ustavnega sodišča RS, naj se opredeli do pobud za oceno ustavnosti.

Iz VZMD sporočajo, da se je omenjenim pobudam 11. 12. 2013 pridružila še zahteva Državnega sveta RS za oceno ustavnosti, pri čemer izpostavljajo, da Ustavno sodišče RS sicer lahko zavrne pobude (z napotitvijo pobudnikov na tožbe), medtem ko je Državni svet RS kvalificiran predlagatelj zahteve, ki jo Ustavno sodišče mora sprejeti v obravnavo. Ob tem je tudi Državni svet, podobno kot VZMD, izrazil prepričanje, da je več določil ZBan-1L v neskladju z ustavno zajamčenimi pravicami državljanov. Tako je posebej problematično določilo, ki v primeru državne dokapitalizacije banke omogoča prenehanje terjatev vseh tistih upnikov banke, ki bi bili v primeru stečaja v zaporedju poplačevanja obveznosti banke na vrsti za imetniki bančnih vlog in navadnih obveznic. Močno sta vprašljivi tudi določilo, ki razlaščenim upnikom prepoveduje tožbo proti banki, ter določilo, ki razglaša za nična zagotovila v prospektih, da tveganje nepoplačila imetnikov podrejenih obveznic lahko nastopi le v primeru stečaja banke.