Profesionalizacija nadzornikov

Delo, 15.10.2013

Profesionalizacija nadzornikovProfesionalizacija nadzornikov Korporativno upravljanje Za večjo strokovnost nadzorniške funkcije. Ljubljana - Ena od tem letošnje Konference korporativnega upravljanja, ki jo že tradicionalno organizira Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS), bo tudi profesionalizacija nadzornikov. MAJA GRGIČ O profesionalizaciji funkcije člana nadzornega sveta, ko bi lahko posameznik to nalogo opravljal poklicno, se razmišlja že nekaj časa. Pravnik dr. Rado Bohinc je že pred časom poudaril, da zakon o gospodarskih družbah (ZGD) tega ne predpisuje, a niti ne izključuje. Se pa nadzorniki pri nas na tem področju srečujejo z omejitvami števila nadzornih svetov (največ tri), v katerih lahko' hkrati sedijo, in z omejitvami pri plačilu za opravljanje te naloge, zlasti v državnih družbah.

Generalna sekretarka ZNS Irena Prijovič pojasnjuje, da se bodo te teme tokrat lotili drugače, in sicer kot profesionalizacije dela nadzornikov v širšem kontekstu, saj gre za opravljanje ene najpomembnejših funkcij korporativnega upravljanja. »Profesionalizacijo v širšem smislu določa stroka. Kaj pomeni profesionalno ravnanje na tej funkciji, pa ne opredeljuje zakon, ampak vrsta priporočil dobre prakse, ki natančneje opredeljujejo strokovnost, razpoložljivost, neodvisnost in odgovornost.« Poudarja, da bo razmislek o tem dobrodošel za širše razumevanje te funkcije, ki je bila zaradi političnega kadrovanja nadzornikov in neodgovornega sprejema te naloge doslej pogosto razvrednotena. Direktorji in nadzorniki se morajo za svoja ravnanja vse pogosteje zagovarjati na sodišču. V zadnjem obdobju smo dočakali kar nekaj obsodb, številne epiloge pa še čakamo. Udeleženci konference bodo zato razpravljali tudi o uveljavljanju odgovornosti organov vodenja in nadzora. Sodna statistika kaže, da je bilo doslej veliko več sodnih začetih in končanih postopkov glede odgovornosti članov uprav, medtem ko so bili pri nadzornikih po dosegljivih podatkih pravnomočno obsojeni le nadzorniki Gradisa IPGI. Odvetnik Uroš Ilič meni, da je to razumljivo: »Če nekdo vodi posle, drug organ pa ga le nadzira, je logično, da se lahko več nepravilnosti pojavi na področju vodenja poslov.« Pravnik dr. Miha Juhart pravi, da je logično, da se je sodna praksa glede odgovornosti organov upravljanja začela naprej vzpostavljati glede uprav. Pričakuje pa, da bomo počasi prišli tudi do nadzornikov. Javna iimpum/ik Sistem upravljanja podjetij v državni lasti je spet v prenovi. Da bi bile spremembe čim boljše in dolgoročne, smo v časniku Delo v sodelovanju z ZNS odprli javno razpravo o upravljanju podjetij v državni lasti. Spremljate jo lahko na zgod.be/upravljanje, svoje poglede na to pa prispevate na upravljanje@delo.si.

 

Medij: Delo
Avtorji: Grgič Maja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 15. 10. 2013 
Stran: 8