Ker sem bil prvi pobudnik presoje ustavnosti novembra 2013 noveliranega zakona o bančništvu (ZBan-1), Id je v četrtek le dočakala epilog, mnogi bralci verjetno pričakujete od mene komentar tega epiloga. Ker je postopek končan, ga lahko zdaj tudi zares komentiram brez dlake na jeziku, ne da bi mi kdo očital pritiskanje na ustavne sodnike. Kako vidim končno odločitev in zakaj, najlažje razložim z orisom, kako sem skozi vmesne odločitve ustavnih sodnikov postopoma dojemal njihova stališča in načrte v kar 1.045 dni trajajoči »absolutno prednostni« obravnavi določil ZBan-1, izvršenih z izbrisom brez nadomestila vseh podrejenih obveznic vseh bank v naši državi, ki so takšne obveznice imele, kar tudi tri leta pozneje ostaja vseevropski unikum. Pot bančnih izbrisancev na ustavnem sodišču seje začela 4. decembra 2013, ko sva z odvetnikom Miho Kuničem vložila pobudo za oceno ustavnosti, ki sva jo napisala na predlog Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) za 158 fizičnih oseb, imetnikov obveznic NLB 26. izdaje (NLB26), ki so jih v NLB na bančnih okencih ponujali varčevalcem kot alternativo vezavi, »manj togo zaradi možnosti borzne prodaje še pred dospetjem, a podobno varno in donosno«. Da ta pot ne bo lahka, sem zaslutil že dva tedna zatem, 18. decembra 2013, ko smo prejeli sklep o zavrnitvi našega predloga, naj sodišče do svoje končne odločitve o spornih določilih ZBan-1 zadrži njihovo izvrševanje.
