Predsednik VZMD se je danes udeležil 13. skupščine družbe Gorenje, d.d., na kateri je podal nasprotni predlog k 3. točki dnevnega reda o uporabi bilančnega dobička za leto 2008 in podelitvi razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu. Pri tem je z vso resnostjo opozoril, da sta Uprava in Nadzorni svet delničarjem implicitno predlagala, da Skupščina odločitev o »končni uporabi« kar 80% ustvarjenega bilančnega dobička (v poslovnem letu 2008) prepusti Upravi in Nadzornem svetu in to brez vsakršne obrazložitve. Mag. Verbič je ob svojem drugem nagovoru zbranim delničarjem izrazil razočaranje, ker predsednika Uprave in Nadzornega sveta tudi na skupščini nista podala ustreznih pojasnil ali obrazložitev »nenavadnega« predloga.
Na današnji skupščini Gorenja je bil med drugimi predlogi Uprave in Nadzornega sveta družbe sprejet tudi predlog, da se kar 80 % bilančnega dobička družbe prenese v druge rezerve iz dobička, in sicer brez kakršnekoli obrazložitve predloga v tem delu. VZMD se načeloma lahko strinja z obema organoma družbe, ki sta predlagala - upati je, da začasno - prekinitev dividendne politike družbe zaradi globalne krize in nestabilnosti, tako na finančnih trgih, kot tudi na trgih končnih proizvodov. Hkrati pa se VZMD ne more strinjati s predlogom prenosa odločanja o uporabi bilančnega dobička izven sfere odločanja delničarjev družbe.
Uprava in Nadzorni svet sta namreč s takim - v tem delu neobrazloženim - predlogom delničarjem implicitno predlagala, da skupščina odločitev o »končni uporabi« kar 80% ustvarjenega bilančnega dobička (v poslovnem letu 2008) prepusti Upravi in Nadzornem svetu. S sprejemom tega sklepa je uporaba večine bilančnega dobička postala predmet odločitve Uprave in Nadzornega sveta pri (naslednjem) sprejemanju letnega poročila družbe, ne pa več njenih delničarjev.
V zvezi z delitvijo dobička ZGD (od novele ZGD-F dalje) predpisuje (poslovodstvu družbe) glede uporabe čistega dobička, da se le-ta uporabi za naslednje namene in po naslednjem vrstnem redu:
1. za kritje prenesene izgube;
2. za oblikovanje zakonskih rezerv (10% osnovnega kapitala);
3. za oblikovanje rezerv za lastne deleže;
4. za oblikovanje statutarnih rezerv ( 230. člen ZGD-1).
Med možnimi viri oblikovanja rezerv za lastne delnice pa zakon navaja tudi druge rezerve iz dobička, ki presegajo morebitni znesek prenesene in iz čistega dobička nepokrite izgube. Povedano drugače, če prenesene izgube ni, lahko družba (poslovodstvo v soglasju z nadzornim svetom) za ta namen uporabi tudi celoten znesek drugih rezerv iz dobička.
Drugače je z uporabo oziroma bolje razdelitvijo bilančnega dobička družbe (= vsota čistega dobička, prenesenega dobička in neto razlike med morebitnim zmanjšanjem oz. povečanjem kapitalskih rezerv in rezerv iz dobička družbe); o tem odloča skupščina družbe hkrati z razrešnico upravi in nadzornemu svetu.
Na današnji skupščini Gorenja je bil med drugimi predlogi Uprave in Nadzornega sveta družbe sprejet tudi predlog, da se kar 80 % bilančnega dobička družbe prenese v druge rezerve iz dobička, in sicer brez kakršnekoli obrazložitve predloga v tem delu. VZMD se načeloma lahko strinja z obema organoma družbe, ki sta predlagala - upati je, da začasno - prekinitev dividendne politike družbe zaradi globalne krize in nestabilnosti, tako na finančnih trgih, kot tudi na trgih končnih proizvodov. Hkrati pa se VZMD ne more strinjati s predlogom prenosa odločanja o uporabi bilančnega dobička izven sfere odločanja delničarjev družbe.
Uprava in Nadzorni svet sta namreč s takim - v tem delu neobrazloženim - predlogom delničarjem implicitno predlagala, da skupščina odločitev o »končni uporabi« kar 80% ustvarjenega bilančnega dobička (v poslovnem letu 2008) prepusti Upravi in Nadzornem svetu. S sprejemom tega sklepa je uporaba večine bilančnega dobička postala predmet odločitve Uprave in Nadzornega sveta pri (naslednjem) sprejemanju letnega poročila družbe, ne pa več njenih delničarjev.
V zvezi z delitvijo dobička ZGD (od novele ZGD-F dalje) predpisuje (poslovodstvu družbe) glede uporabe čistega dobička, da se le-ta uporabi za naslednje namene in po naslednjem vrstnem redu:
1. za kritje prenesene izgube;
2. za oblikovanje zakonskih rezerv (10% osnovnega kapitala);
3. za oblikovanje rezerv za lastne deleže;
4. za oblikovanje statutarnih rezerv ( 230. člen ZGD-1).
Med možnimi viri oblikovanja rezerv za lastne delnice pa zakon navaja tudi druge rezerve iz dobička, ki presegajo morebitni znesek prenesene in iz čistega dobička nepokrite izgube. Povedano drugače, če prenesene izgube ni, lahko družba (poslovodstvo v soglasju z nadzornim svetom) za ta namen uporabi tudi celoten znesek drugih rezerv iz dobička.
Drugače je z uporabo oziroma bolje razdelitvijo bilančnega dobička družbe (= vsota čistega dobička, prenesenega dobička in neto razlike med morebitnim zmanjšanjem oz. povečanjem kapitalskih rezerv in rezerv iz dobička družbe); o tem odloča skupščina družbe hkrati z razrešnico upravi in nadzornemu svetu.
Glede na to, da Uprava in Nadzorni svet v ničemer nista obrazložila tega sklepa, je predsednik VZMD predlagal, da delničarji družbe podprejo nasprotni predlog VZMD in torej bilančnega dobička družbe ne razdelijo, hkrati pa si na ta način zadržijo možnost odločanja o uporabi le-tega v naslednjih letih, vendar pa se o nasprotnem predlogu VZMD na žalost ni glasovalo, saj je skupščina podprla prvotni, sporni predlog Uprave in Nadzornega sveta.