Po novejši slovenski sodni praksi ni mogoče izpodbijati sklepov nadzornega sveta, ker po določbah ZGD ni predvideno ugotavljanje njihove ničnosti in izpodbojnosti. Ker se novi koncept odpoklica člana uprave opira na nemško oziroma avstrijsko ureditev, bi ta izhodišča morala upoštevati tudi slovenska sodna praksa, ne le zakonodajalec in teorija korporativega prava. Upoštevaje enotno stališče nemške teorije in prakse, da je mogoče pred sodiščem uveljavljati nezakonitost sklepov nadzornega sveta, bi sodna praksa morala dopustiti sodno varstvo zoper sklep nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave, zlasti po uveljavitvi ZGD-F, ki ne omogoča več odpoklica brez neutemeljenega razloga. Vprašanje delovnopravnega in socialnovarstvcnega statusa poslovodnih oseb je bilo ob novih statusnih in lastninskih spremembah gospodarskih subjektov, nastalih po uveljavitvi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 -ZGD), v strokovni literaturi v preteklosti že obravnavano. 1 Za opredelitev njihovega pravnega statusa je odločilno zlasti pravo gospodarskih družb. Zakon o gospodarskih družbah je eden najpomembnejših zakonov in temeljni sistemski zakon na tem področju. Po skoraj 13 letih je Državni zbor RS 4. 4. 2006 sprejel novi Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 - ZGD-1), ki je nadomestil zakon iz leta 1993. V tem novela ZGD-F, ki je tako na novo opredelila tudi odpoklic poslovodstva, tako poslovodje d. o. o. in predsednika kot tudi članov uprave d. d. Po določbah ZGD se za poslovodstvo štejejo osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščene, da vodijo njene posle. Po določbah korporativne zakonodaje poslovodstvo največkrat predstavljajo direktor d. o. o. oziroma predsednik in člani uprave d. d. V delovnopravni zakonodaji pa pojem poslovodstvo ni bil v rabi, saj se je po prej veljavni delovnopravni zakonodaji še vedno uporabljal izraz poslovodni organ. Tako je Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93 - v nadaljevanju ZDR/90), ki je pri opredelitvi posameznih delovnopravnih institutov in tudi organov, ki so odločali o delavčevih pravicah, obveznostih in odgovornostih, izhajal iz Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. času je doživel 8 novel, 2 od katerih je bila za položaj poslovodstva najpomembnejša ;' Smele 7.01) so bile: Zakon o spremembah in dopolnihah zakona o gospodarskih družbah - ZJ.il) _ (Uradni list RS. si. 2!. -04). Zakon o spremembi zakona o gospodarskili dražbah --ZGD-P (t (adnilist RS, št. S2'!>4>, Zakon o spremembah zakona o gospodarskih družbah - ZOR -C (l trudni lisi RS, st. 20-9H). Zakon o dopolnitvi zakona o gospodarskih ilružhah - ZOn-0 (Uradni list RS, it. 84-'<)), Zakon o spremembah m dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah - Z.(_ II. Ur f Uradni list RS, št. 45(11), Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah - ZUD-G (Uradni lisi, RS, st. ;.7z-0tM). Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 i (Uradni list RS. st. 138-2(1114). varnost z vključevanjem v sistem socialnega zavarovanja, predvsem na področju zdravstva ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja, hi bilo treba pri pripravi nove pravne ureditve statusa teh oseb upoštevati, tla hi bila za zagotavljanje socialne varnosti poslovodnih oseb primernejša drugačna rešitev, ne pa z zaposlitvenim razmerjem. Vendar tudi nova delovnopravna zakonodaja dopušča zaposlovanje poslovodstva, saj v 72. členu ZDR ureja posebno vrsto pogodbe o zaposlitvi. To omogoča poslovodstvu sklenitev pogodbe o zaposlitvi z družbo. Poslovodne osebe sodelujejo pri vodenju družbe tako, da odločajo o delu drugih zaposlenih in jim dajejo navodila ter v razmerju do delavcev nastopajo v imenu delodajalca. Ne glede na lak njihov položaj je bilo treba po prej veljavni delovnopravni zakonodaji za zasedbo vodilnih delovnih mest prosto delovno mesto objaviti, saj je šlo pri objavi prostih delovnih mest za realizacijo ustavne pravice, da je pod enakimi pogoji vsakomur dostopno vsako delovno mesto (49. člen Ustave RS). Izjema pri tem načelu je bila le za sklepanje delovnega razmerja za poslovodne organe v mešanih in zasebnih podjetjih (8. alineji) 9. člena ZDR/90). Glede na novo lastniško strukturo gospodarskih subjektov seveda to ni več potrebno. To ZDR/02 tudi izrecno določa. Po I 1 . alineji 24. člena ZDR/02 se lahko pogodba o zaposlitvi sklene brez javne objave, če gre za zaposlitev poslovodne osebe in prokuriste. Ker je pristojni organ družbe pri imenovanju direktorjev prost in kandidatov ni dolžan iskati z javnimi razpisi, tudi javna objava prostega delovnega mesta poslovodne osebe ne hi imela smisla. Za poslovodne osebe (ne pa tudi za prokuriste) pa zakon omogoča tudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (5. alineja prvega odstavka 52. člena ZDR). Ce je sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, odpoklic predsednika in članov uprave po 28(5. členu ZGD-1 oziroma poslovodje po 515. členu ZGD-1 ni že tudi razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Namen »prejšnje individualne pogodbe o zaposlitvi« poslovodnih oseb, zdaj posebne vrste (»godbe o zaposlitvi, sklenjene po 72. členu ZDR, je le v ureditvi posebnih pravic in obveznosti pogodbenih strank v zvezi s tem razmerjem, upoštevaje njihov status z vidika korporacijskega prava, vendar se stranki s to pogodbo ne moreta dogovoriti o drugačnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi, kot je predviden z zakonom. Določbe delovnopravne zakonodaje so prisilne narave in materialnopravno obvezujoče, zato je drugače pogodbeno dogovorjeno prenehanje delovnega razmerja po moji presoji nezakonito. O tem pravnem vprašanju so v teoriji ludi drugačna stališča. ' posledice tudi za njihov delovnopravni položaj. Delovno razmerje poslovodnih oseb Zakonsko ni sicer nikjer zapisana izrecna zahteva, da bi se morala poslovodna funkcija opravljati le v obliki delovnega razmerja. Zlasti od uveljavitve ZGD je jasno, da poslovodna funkcija ni nujno povezana z delovnim razmerjem, saj funkcijo poslovodenja po določbah ZGD lahko član uprave opravlja tudi pogodbeno. Izjema je Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/2000), ki v drugem odstavku 22. člena določa, da morajo biti člani uprave zavarovalne delniške družbe v zavarovalni delniški družbi v delovnem razmerju za nedoločen čas in polni delovni čas. Vprašljiv pa je položaj poslovodne osebe, ki je večinski delničar oziroma večinski lastnik družbe in ki je v delovnem razmerju, saj pri takem razmerju manjkajo bistveni elementi delovnega razmerja. To so: • prostovoljna vključitev delavca v organizirani delovni proces delodajalca, • delo za plačilo, • osebno delo, • nepretrgano opravljanje dela in • delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Pri delovnem razmerju poslovodnih oseb manjka temeljna značilnost pogodbe o zaposlitvi in najpomembnejši opretlelikii element delovnega razmerja, tj. podrejenost delavca delodajalcu. V delovnopravni teoriji se poudarja, da je podrejenost delavca delodajalcu osnovni razlog za nastanek in razvoj delovnega prava. Namen delovnega prava je bil vedno zagotavljati varstvo delavca kot tako imenovane slabotnejše stranke v razmerju do delodajalca in tako odpravljati oziroma vsaj zmanjševali neenakost med delavcem ter delodajalcem. Za delavca v delovnem razmerju je torej značilno, da dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca (podrejenost), v zameno za tak položaj pa je upravičen do delovnopravnega varstva, ki med drugim vključuje tudi dolžnost delodajalca, da delavcu zagotovi varne in zdrave delovne razmere. Podrejenost v teoriji delovnega prava se obravnava kot protiutež temu, tla podrejeni delavec v zvezi s svojo aktivnostjo ne nosi nobenega poslovnega tveganja, saj je poslovno tveganje na strani delodajalca." Pri pogodbi o zaposlitvi poslovodnega delavca pa manjka prav temeljna značilnost delovnega razmerja - podrejenost delodajalcu. Zato je ludi vprašljivo, ali je pri teh kategorijah poslovodnih oseb delovno razmerje sploh združljivo s poslovodenjem. Ker morajo imeti vsi, torej tisti, ki so v delovnem razmerju, in tisti, ki niso, zagotovljeno socialno 60/89 in 42/90 - ZTPDR), ki je temeljil še na Zakonu o podjetjih (Uradni list SFRJ št. 74/88, 40/89, 46/90 in 61/90 - ZP), govoril o poslovodnem organu in organu upravljanja, ne pa o poslovodstvu. Šele novi Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 - v nadaljevanju ZDR/02) je v 72. členu opredelil posebno pogodbo o zaposlitvi s poslovodnimi osebami. S tem je delovnopravna zakonodaja omogočila, da se uporablja tudi za delovna razmerja poslovodnih oseb, če sklenejo pogodbo o zaposlitvi, s tem da stranki v pogodbi o zaposlitvi lahko drugače uredita določene pravice in obveznosti iz delovnega razmerja (delovno razmerje za določen čas, delovni čas, odmor, počitek, plačilo za delo, disciplinsko odgovornost, prenehanje pogodbe o zaposlitvi). Posebna pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami je bila vZDR-juprvič opredeljena v novem ZDR-ju iz leta 2002. Z novelo ZDR (Uradni list RS, št. 1 13/07 -ZDR-A) je bil ponovno uveden ludi pojem vodilnega delavca. K temu je veliko pripomogla tudi delovna zakonodaja, ki je veljala v Sloveniji v preteklih desetletjih in je položaj vodilnih delavcev (takrat imenovanih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi) zelo približala položaju poslovodnih organov. Pravna opredelitev vodilnih delavcev izhaja iz novelirane 5. alineje prvega odstavka 52. člena ZDR/02. To so tisti delavci, ki vodijo poslovno področje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in imajo pooblastila za sklepanje pravnih poslov ali samostojne kadrovske in organizacijske odločitve. V tem prispevku je obdelana problematika poslovodstva, tj. predsednika in članov uprave delniške družbe ter poslovodje d. o. o., saj le pri njih lahko pride do odpoklica, ki ima . _ 4 Šenčur Reeek: Rogodba o zaposlitvi s poslovodnimi 3 Hime.tr. Komentar k 4. eiemi ZOR, GV Založba, delavni v knjigi Rogodba o zaposlitvi in podjetniška Ljubljuim 200H. str. 38. kolektivna pogodba. GV Založba. 2004, str. 153. Če ima član uprave delniške družbe ludi status delavca in to v delovnem razmerju za nedoločen čas, ima upoštevaje veljavno delovnopravno zakonodajo po preteku mandata ali pa tudi pri predčasnem odpoklicu, pravico, da mu delodajalec (delniška družba) ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za tlelo, ki ustreza stopnji strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje tlela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (90. eleu ZDR/02). Tudi po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS (sodba, opr. št. VIII Ips 460/2006 z dne 18. 6. 2007) razrešitev (pravilno odpoklic) s statusnopravne funkcije ne pomeni nujno tudi sočasnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja. Kot je zapisalo Vrhovno sodišče RS v citirani sodbi, lahko tudi pri odpoklicu s statusnopravne funkcije pogodba o zaposlitvi preneha le na enega od načinov, predvidenih v 75. členu ZDR/02. ali če je tako dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi sami (6. alineja 72. člena ZDR/02). Če je pogodba o zaposlitvi s tako osebo sklenjena za nedoločen čas, je lahko zakonito odpovedana le na podlagi enega od utemeljenih odpovednih razlogov. Vrhovno sodišče RS je v tej sodbi tudi zapisalo, da pomeni odpoklic poslovodje d. o. o., čeprav presoja zakonitosti odpoklica ni predmet delovnega spora, z vidika pogodbe o zaposlitvi za tt) delovno mesto utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Po sprejeli sodili praksi Vrhovnega sodišča RS pomeni razrešitev s funkcije poslovodje razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR/02, torej gre za odpovedni razlog nesposobnosti. Ali je odpoklicanemu direktorju zakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, pa se presoja v individualnem delovnem sporu preti delovnim sodiščem. Odpoklic direktorja torej še ne pomeni tudi prenehanje njegovega i lelovnega razmerja. Vpliv odpoklica na pogodbo o zaposlitvi Koorporacijskega razmerja in iz njega nastalih pravic ter obveznosti poslovodje d. o. o. oziroma predsednika in članov uprave ti. ti. ni mogoče razlagati z tlelovnopravnimi instituti, saj pri aktu odpoklica ne gre za prenehanje delovnega razmerja. Z veljavnim imenovanjem se med direktorjem in družbo ustvari korporacijskopravno razmerje, urejeno z čas/ Odpoklic poslovodje je poseben korporacijskopravni akt, sestavljen iz sklepa pristojnega organa kol enostranskega pravnega akta, ki povzroči prenehanje korporacijskega razmerja meti poslovodjo in družbo. Korporacijsko razmerje preneha po pravilih ZGD in aktov družbe. Pogoji za odpoklic poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo so bili določeni v 449. členu ZGD (zdaj v 5 1 5. členu - ZG1 )- 1 ), za odpoklic predsednika in članov uprave pa v 250. členu ZGI ) (zdaj v 268. členu ZGD- 1 ). Preti uveljavitvijo novele ZGD-F" sta lahko skupščina oziroma nadzorni svet, če ga je družba imela, otlpoklieala poslovodjo ne glede na to, ali je bil imenovan za določen ali nedoločen čas, če je bil odpoklican brez utemeljenega razloga, pa mu je družba morala plačati odpravnino.' 1 Ta ureditev, zlasti glede višine odpravnine, je veljala tudi za odpoklic predsednika in članov uprave po 250. členu ZGD. Poslovodja je bil lahko odpoklican kadarkoli brez utemeljenega razloga, predsednika oziroma člana uprave pa je nadzorni svet lahko razrešil le. če je ugotovil, tla je huje kršil obveznosti, tla ni bil sposoben voditi poslov oziroma če mu je skupščina izrekla nezaupnico. Ta ureditev je določala, da ima odpoklicani član uprave pravico do odpravnine, vendar le, če je šlo za odpoklic iz neutemeljenih razlogov. Odpravnina je bila nekakšna ZGD in akti družbe." Gre torej za imenovanje v funkcijo uprave oziroma poslovodje, ne za sklenitev zaposlitvenega razmerja. Po stališču teorije je treba korporacijsko razmerje razlikovati od drugih pravnih razmerij, ki prav tako lahko nastanejo (praviloma v zvezi s prevzemom koorporacijske funkcije oziroma zaradi tega) med osebama, ki sla že subjekta tega (korporacijskega) pravnega razmerja, torej obligacijskega (ki se ustvari s sklenitvijo pogodbe o opravljanju funkcije člana uprave ali poslovodja) in morebiti še delovnopravnega razmerja, ki nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi/ S tem ko nadzorni svet odpokliče poslovodjo d. o. o. oziroma predsednika ali člane uprave, poseže le v njihovo statusnopravno razmerje. Zato prenehanje le funkcije tudi ne vpliva na pogodbo o zaposlitvi direktorja, če je bila ta sklenjena za nedoločen 5 Bohinc. Delovnopravni in korporaeijski položaj direktorjev, Podjetje in delo, si. 2 99. str 283. 6 Rrelič. Vpliv določb novele 7.1 i!)-F na odpravnine, določene v individualnih pogodbah o zaposlitvi, sklenjenih pred uveljavitvijo novele, Podjetje in delo, si. 3-4. 2002, sir. 662. 7 Podrobneje o položaju direktorja v gospodarski družbi: 1). Šenčur Peček, Delovnopravni položaj direklorjev. doktorska disertacija, Rravna fakulteta, Univerza v Ljubljani. 2007. 8 Zakon o spremembah in dopolnitvah ZGD (Uradni lisi RS, št. 45 01). 11 ,ajprej odpravnino v višini najmanj 24-kratne nlegvvc zadnje mesečne plače, z novelo ZGD (Uradni list RS, št. 2(1/98) pa največ ti-kralne povprečne mesečne plače, dosežene v zadnjih 12 mesecih oziroma sorazmerno manj glede na dolžino opravljene funkcije. odmena za predčasno (nekrivdno) prenehanje mandata, torej za odpoklic, ki ni temeljil na nobenih razlogih. Upoštevaje pravno ureditev, ki izhaja iz statusnopravne zakonodaje gospodarskih družb, ni mogoče zagovarjati stališča, tla mora biti v postopku odločanja nadzornega sveta v zvezi z odpoklicem poslovodje oziroma predsednika ali članov uprave zagotovljena pravica do zagovora oziroma pravice do izjave oziroma druge postopkovne zahteve, ki bi morale biti izpolnjene za veljaven in zakonit odpoklic poslovodne osebe, saj te obveznosti ne izhajajo iz določb ZGD. Pravica do izjave ne izhaja niti iz določbe 272. člena ZGD, 111 saj ta ne določa pravice biti zaslišan, ampak govori le o udeležbi na sejali nadzornega sveta. Ker se odpoklic nanaša le na korporacijskopravno razmerje, pri čemer to še ne pomeni, tla je s tem sama po sebi prenehala tudi pogodba o zaposlitvi, sklenjena za nedoločen čas, in upoštevaje sprejeto pravno stališče, tla o sporih o odpoklicu odloča pristojno okrožno sodišče, ne delovno specializirano, ni mogoče zagovarjati stališča, da je treba tudi pri korporacijskem pravnem razmerju upoštevati določbe ZDR/90, ki so urejale postopek varstva pravic (103. in 104. člen ZDR/90). Ker pri odpoklicu ne gre za uveljavljanje pravic iz naslova delovnega razmerja, je očitno napačno izhodišče Vrhovnega sodišča RS v zadevi VIII Ips 251/2005 z dne 28. 3. 2006, ki je soglašalo s pravnimi stališči prvostopenjskega in pritožbenega sodišča, tla je sklep nadzornega sveta o odpoklicu poslovodje nezakonit, ker je obremenjen s procesno kršitvijo po 7. točki drugega odstavka 354. člena ZPP/77." Glede zagotavljanja pravice do obrambe v postopku odpoklica preti organi gospodarske družbe je sodna praksa izhajala iz predpostavke, tla je odpoklic člana uprave, ki je v delovnem razmerju, delovni spor, zato mu mora biti pred organi družbe zagotovljena pravica do izjave, torej pravica do zaslišanja. Šele z odločbo VS RS, opr. št. VIII Ips 239/2005 z dne 7.11. 2006, je bila ta praksa spremenjena saj je sodišče zavzelo stališče, da odpoklicani direktor v postopku odpoklica pred organi družbe (na seji nadzornega sveta) nima več pravice do obrambe, ker je lahko odpoklican tudi iz nekrivdnih razlogov. Zato je po sedanji sodni praksi za presojo zakonitosti odpoklica popolnoma neodločilno dejstvo, da direktor na sejo nadzornega sveta Sodna praksa od leta 2008 spor o odpoklicu poslovodnih oseb prvič obravnava kot gospodarski, ne pa kot individualni delovni spor. Šele v letu 2008 je tudi v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS prišlo do spremembe, saj je revizijsko sodišče v sklepu, opr. št. VIII Ips 396/2007 z dne 11.3. 2008, odločilo, tla je za sojenje v sporu zaradi odpoklica tožnice kot predsednice uprave delniške družbe stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti, saj gre za čisto obliko gospodarskega spora, čeprav je bila tožnica preti odpoklicem v delovnem razmerju, in zadevo odstopilo pristojnemu okrožnemu sodišču v novo sojenje. 13 ni vabljen in tla mu s tem tudi ni kršena pravica do obrambe. Stvarna pristojnost odpoklic člana uprave V slovenski sodni praksi ni bilo enotnega stališča tudi glede vprašanja stvarne pristojnosti v sporih t) odpoklicu članov organov gospodarskih družb. Odgovor na to vprašanje je pomemben tudi z vidika uporabe določb tlelovnopravne zakonodaje pri reševanju zakonitosti sklepa o predčasnem odpoklicu direktorja. Vrhovno sodišče RS se je sicer ves čas nagibalo k stališču, da ne gre za gospodarski, ampak individualni delovni spor, če je bila poslovodna oseba v delovnem razmerju z gospodarsko družbo, čeprav se pri tem povezujejo elementi delovnega prava in tudi elementi korporacijskega prava (sklep VS RS, opr. št. VIII R 34/2001 z dne 28. 2. 2002). Zato je bilo treba odpoklic in njegove posledice obravnavati kot individualni delovni spor z značilnostmi varstva delavcev v postopkih odločanja o delavčevih pravicah in obveznostih, ne pa kot gospodarski oziroma korporacijski spor. Bila so tudi drugačna stališča. '- Da je bil spor o ničnosti sklepa nadzornega sveta o odpoklicu predsednika s funkcije enoosebne uprave delniške družbe statusni spor, za katerega ni stvarne pristojnosti delovnega sodišča, je izhajalo tudi iz sklepa VDSS, opr. št. Ptlp 670/97 z dne 5. 5. 1997. Kasneje je tudi pritožbeno sodišče upoštevalo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, da gre pri odpoklicu za individualni delovni spor. Pravno varstvo zoper sklep nadzornega sveta o odpoklicu ZGD-F je sicer res prinesel nekaj novosti glede ureditve odpoklica predsednika in članov uprave, lesno povezanih tudi z vprašanjem pravnega varstva, ki ga po novi ureditvi uživata predsednik oziroma član uprave pri odpoklicu. Vendar vsebina novele ne more biti argument za spremembo sodne prakse glede pravice do obrambe v postopku razrešitve in tudi glede stališča, tla zoper sklepe nadzornega sveta ni predvideno pravno varstvo (sodba VS RS, opr. št. VIII Ips 239/2005 z dne 7. 1 1. 2006). O utemeljenosti oziroma neulemeljenosti odpoklica mora na predlog odpoklicanega odločati za tovrsten spor pristojno sodišče, po najnovejši sodni praksi je to okrožno sodišče, saj gre za čisti gospodarski, ne pa delovni spor. Po spremenjeni sodni praksi sklep nadzornega sveta o odpoklicu ni več nezakonit zato, ker je bila odpoklicanemu kršena pravica do obrambe v postopku odpoklica pred organi gospodarske družbe. O kršitvi pravice do izjavljanja oziroma kršitvi pravice do obrambe odpoklicanega direktorja bi se lahko govorilo šele v sodnem postopku. Tudi iz besedila 22. člena Ustave RS, ki zagotavlja enako varstvo pravic v postopku pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, torej le v postopkih, ki lahko iure imperii odločajo o posamezniku, 14 izhaja, da se ne nanaša na postopke pri delodajalcu. To je potrdila ludi ustavnosodna presoja. Ustavno sodišče RS je že v zadevi, št. Up-803/04 z dne 7.11. 2005 (sklep je objavljen na: www.us-rs.si), zapisalo, tla si je ustavni pritožnik, ki je bil razrešen s položaja direktorja, napačno razlagal, tla se ta ustavna pravica nanaša tudi na postopek pri delodajalcu. Zato ni bilo mogoče niti pred sprejetjem ZGD-F niti po njem zagovarjati stališča, da ima odpoklicani član uprave pravico do obrambe v postopku razrešitve pred organi gospodarske družbe. To pomeni, tla je tudi že iz tega razloga treba tlopustiti sodno varstvo zoper sklep nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave, ki se obravnava kot gospodarski spor, čeprav sodna praksa prav z argumentom novosti novele ZGD odreka odpoklicanemu to pravico. Vrhovno sodišče RS je v sodbi in sklepu, opr. št. VIII Ips 239/2005 z dne 7.11. 2006, zapisalo, tla po določbah ZGD ni predvideno ugotavljanje ničnosti ali izpodbojnosti sklepov nadzornega sveta, ampak so podvrženi sodnemu nadzoru le sklepi skupščine, zato sklep nadzornega sveta ni dopustno izpodbijali pred sodiščem. 10 Ro njem se sej nadzornega sveta niso smele udeleževali osebe, ki niso bile člani nadzornega sveta ali upra.c. Pri obravnavi posameznih točk sn bili lahko vabljeni izvedenci ali poročevalci. ( ire za določbo v zvezi z nadzornim svcioni delniške družbe. Ro 448. členu ZGD seje ..miselno uporabila tudi. ce je družba z omeieno odgovornostjo imela nadzorni svet in če družbena pogodba ni določala drugače. U Ločeno mnenje sodnice Klampfer v zadevi, si. Up 984 Vti z dne 16. li. 2009. 12 Klampfer, Delovnopravni status poslovodnih oseh. Pravna praksa, .,/. j. 20011. 13 'zvezi s pravnimi vprašanji, obravnavanimi v navedenem sklepu VS RS, je bilo na občni seji VS RS dne 12, li. 2008 sprejeto načelno mnenje, da je v sporih o odpoklicu članov organov gospodarskih družb z. družbami .narrio pristojno okrožno sodišče, čeprav imajo sklenjeno pogodbo o zaposliivi. 14 F. 'fesien, v: L. Šlunn (ur.): Komentar I : slave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske ..Indije: t.juhljnn.% 2002, str. 2311. Imenovanje za člana uprave se konča, če je obrazloženi sklep nadzornega sveta predložen in odpoklic tudi obrazložen. Sklep nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave je neveljaven (uinvirksam). če sklepa ni ali je sklep nadzornega sveta zaradi postopkovnih napak neveljaven, l.e pravnomočno ugotovljena neveljavnost (rechlskraftitre l : eststelhini; der Cmvirksamkeit eles Viderruts) vodi do oživitve članstva v upravi. 1 ' Po nemški ureditvi je sklep nadzornega sveta pomanjkljiv, če član nadzornega sveta ni pravilno zastopan ali sklep sprejme le eden od odborov nadzornega sveta, torej nepristojni organ." 1 Po enotnem stališču nemške teorije in sodne prakse je torej mogoče pred sodiščem izpodbijati sklep nadzornega sveta. Če prizadeti član uprave meni, tla za njegov odpoklic ni utemeljenega razloga, vloži oblikovalno tožbo (Oestalliingsklao;e). saj se v tem primeru lahko imenovanje za člana uprave znova ustvari, če pa loži na ugotovitev neveljavnosti odpoklica zaradi postopkovnih napak (Veiiahrensiminovl), pa ugotovitveno tožbo (Rcststvllunosklage)J~ Sodišče preizkusi veljavnost sklepa v formalnem in materialnem pogledu. Ce gre za formalno pomanjkljivost sklepa, lahko že na tej podlagi ugotovi neveljavnost odpoklica. Posledica pravnomočne ugotovitve o neveljavnosti odpoklicu je, tla neveljavno odpoklicani član uprave postane znova član uprave (e litine), neveljavnost sklepa pa sodišče ugotovi ex tinte."' Stališče Vrhovnega sodišča RS, da po določbah ZGD ni predvideno ugotavljanje ničnosti in izpodbojnosli sklepov nadzornega sveta in tla hi morala nižja sodišča tožbeni zahtevek zavrniti že iz tega razloga, je torej očitno spregledalo enotno stališče v korporacijskem pravu, ki zainteresiranim osebam daje pravno varstvo zoper vse sklepe organov delniške družbe, ne le zoper sklepe skupščine, ki jih ZGD-1 sicer natančneje ureja. Takšno je bilo tudi stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi, opr. št. II Ips 65/98 z Po nemški ureditvi, na katero se opira ludi naša korporativna zakonodaja, se odpoklic kot imenovanje člana uprave izvede na podlagi sklepa nadzornega sveta (Beseliluss des Atihiclilsrales). Odpoklic je veljami, dokler ni njegova neveljavnost pravnomočno ugotovljena. dne 20. 4. 1999, v kateri je jasno zapisano stališče, tla to, tla ZGD vprašanj o ničnosti sklepov nadzornega svela ne ureja posebej, kot ureja vprašanje o ničnosti in izpodbojnosli sklepov skupščine, ne pomeni, tla sklepi nadzornega sveta ne morejo biti neveljavni, torej nični ali izpodbojni. Če so obremenjeni s postopkovnimi nepravilnostmi ali izdani v nasprotju s prisilnimi predpisi, je njihovo neveljavnost mogoče uveljavljati v postopku preti sodiščem, ker morajo prizadete osebe imeti sodno varstvo. Tudi po stališču naše teorije je stališče sodne prakse, tla zoper sklepe nadzornega sveta ni pravnega varstva, napačno. ''■' Sklepne misli Po povedanem ostajam prepričana, tla v korporacijsko razmerje meti predsednikom oziroma članom uprave in družbo, urejeno predvsem z ZGD-1 in statutom posamezne delniške družbe, ni mogoče umeščati delovnopravnih institutov, zlasti ne določb o varstvu pravic delavcev pri uveljavljanju posamičnih pravic iz delovnega razmerja. Pri reševanju korporacijskih sporov ni mogoče umeščati delovnopravnih institutov. Sicer je v zadevi, opr. št. VIII Ips 239/05 z dne 7. I 1. 2006, tudi Vrhovno sodišče RS pravilno ravnalo, ko je odstopilo od, po moji presoji, povsem napačne razlage delovnopravnih predpisov pri reševanju korporacijskih razmerij poslovodij oziroma predsednika in članov uprave gospodarskih družb. Tako po novi spremenjeni sodni praksi odpoklicanemu direktorju ni več kršena pravica do izjave, če ni vabljen na sejo nadzornega sveta oziroma če se mu ne zagotovi pravica do obrambe v postopku odpoklica preil organi družbe. saj ima to možnost v sodnem postopku pred gospodarskim sodiščem, ki presoja zakonitost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu. Upam, tla je s tem dokončno odpravljen tudi spor o tem, ali gre pri odpoklicu le za korporacijski akt, na katerega pogodba o zaposlitvi ne vpliva, in tla odpoklicani direktor nima več pravice do obrambe preti organi gospodarske družbe, ampak le v postopku pred sodiščem. Ostaja pa še vedno nerešeno vprašanje, ali res ni dopustno pravno varstvo zoper sklep nadzornega sveta o odpoklicu, upoštevaje, da je Ustavno sodišče RS ugotovilo, da stališču Vrhovnega sodišča RS, da zoper sklep nadzornega sveta o odpoklicu direktorja ni mogoče uveljavljati ničnosti in izpodbojnosli, ni mogoče očitali očitne napačnosti (8. 9. in 1 7. točka obrazložitve odločbe, št. Up-25 12/06 z dne 1. 7. 2009). -" Opisani koncept odpoklica člana uprave po ZGD-F se pravzaprav opira na nemško oziroma avstrijsko ureditev oziroma ji je približen. Enotno stališče nemške teorije in prakse, da je mogoče preti sodiščem uveljavljati nezakonitost sklepov nadzornega sveta, bi morala po mojem mnenju upoštevati tudi naša solina praksa in dopustiti sodno varstvo zoper sklep nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave, zlasti po uveljavitvi ZGD-F, ki ne dopušča več odpoklica brez neutemeljenega razloga. Literatura Tanja Dobrin, Nekatera vprašanja delovnopravnega in socialno varstvenega statusa poslovodnih oseh, Podjetje in delo, št. 8/1995, str. 1116. Šenčur - Peček, Aktualna vprašanja delovnopravnega varstva direktorjev gospodarskih družb in vodilnih delavcev, Delavci in delodajalci 2-3/2008, str. 283. Končar, Komentar k 4. členu ZDR. GV Založba. Ljubljana 2008, str. 38. Šenčur - Peček: Pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi delavci v knjigi Pogodba o zaposlitvi in podjetniška kolektivna pogodba, GV Založba 2004, str. 153. Bohinc, Delovnopravni in korporacijski položaj direktorjev, Podjetje in delo št. 2/99, str. 288. Prelič, Vpliv določb novele ZGD-F na odpravnine, določene v individualnih pogodbah o zaposlitvi, sklenjenih pred uveljavitvijo novele, Podjetje in tlelo, št. 3-4/2002, str. 662. Senčur-Pečck, Delovnopravni položaj direktorjev, doktorska disertacija. Pravna fakulteta. Univerza v Ljubljani, 2007. Bratina, Komentar k 268. členu ZGD-1 , Komentar ZGD-1 , GV Založba, Ljubljana, 2007, str. 362. Avtorji Zakona o gospodarskih družbah, Uvodna pojasnila, Kocbek in Prelič, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. I 70. Klampfer, Delovnopravni status poslovodnih oseb. Pravna praksa, šl. 5/2000. F. Testen, v: L. Štunn (ur.): Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 239. Mertens: Kolner Kominentar zum Aktiengesetz: Kolii-Beiiin-Bonn-Miiiicheti 1995, str. 172; Kropff [J., Semler, J., Miinchner Kommentar zum Aktiengesetz. Bantl 3, 2. Auflagc, Verlag C. II. Beck/Verlag Franz Vahlen, Miinchen, 2004. iluffer, V., Aktiengesetz, 2. Auflage, C. II. Becksche Verlagsbuchhandlug, Aiiinchen. 1995, str. 341. Kropff/Semler, Miinchner Kommentar zum Aktiengestz, Band 3, 2. Auflage, Verlag C. II. Beck/Verlag Franz Vahlen, Miinchen, 2004, str. 253. Schmidt, K.: Gesellschaftsrecht, 4. Anlage, Carl Hevmanns Verlag KG. Kolu. Berlin, Bonn, Miinchen, 2002. Kropff/Semler, Miinchner Kommentar zum Aktiengesetz, Band 3, 2. Auflage. Verlag C. I L. Beck/Verlag, Frane Vahlen. Miiiiclien. 2004, sir. 263. Mag. Marta Klampfer, ustavna sodnica na Ustavnem sodišču RS

Medij: HRM
Avtorji: Klampfer Marta
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 21. 09. 2009
Stran: 52