Večinski delničarje s preglasovanjem potrdil sklep, da se bilančni dobiček za lansko leto uporabi tako, da se izplača minimalna zakonsko določena dividenda. Obenem je zavrnil predlog manjšinskega delničarja o razveljavitvi sklepa, sprejetega na prejšnji skupščini, o pooblastilu upravnemu odboru za odkup lastnih delnic. Marjan Batagelj po skupščini novinarjem ni dajal izjav. Direktor družbe Postojna turizem Teodor Kocman pa je povedal, da so nasprotno predlagali delitev dobička v višini, kot je bila z večinskim lastnikom prvotno dogovorjena, to je 752.000 evrov, "za kar smo predvidevali, da ne more škoditi poslovanju in razvoju Postojnske jame, lahko pa obema delničarjema ko^ risti". A ker pri tem niso uspeli, se bo občinska družba morala zadovoljiti z le 15.000 evrov dividende in najti drug način za poplačilo že zapadlega obroka posojila za nakup delnic Postojnske jame. Batageljeva odločitev o razdelitvi minimalnega zakonsko določenega dobička je bila sicer odgovor na izpodbojno tožbo Postojne turizem na sklep zadnje skupščine, da dobiček ostane v celoti nerazporejen. Tožba zdaj ni več potrebna in jo bo občinska družba umaknila. V igri pa še naprej ostaja tožba za razveljavitev sklepa za odkup lastnih delnic v višini 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe. Kocman namreč vztraja, da bi z odkupom lastnih delnic večinski delničar le samemu sebi zagotovil do 3,2 milijona denarja iz Postojnske jame in jo tako izčrpal oziroma oslabil. Odvetnik družbe Matjaž Jan pa pravi, da takšen sklep zato pomeni oškodovanje manjšinskega delničarja, ki si za razliko od večinskega ne more privoščiti prodaje delnic, niti 0,1 odstotka, ker bi s tem tvegal izgubo kontrolnega, 25,1 odstotnega deleža, njegov paket delnic pa bi bil vreden bistveno manj, predvsem pa bi izgubil pomembne korporacijske pravice. Odločilno je sorazmerje Dr. Borut Bratina, strokovnjak za gospodarsko pravo z Univerze v Mariboru pojasnjuje, da je ključna sorazmernost. Če namreč Postojnska jama obema delničarjema v skladu z enakopravno obravnavo ponudi v odkupi delnice v sorazmerju z njunima deležema, se zanju nič ne spremeni, ker lastne delnice nimajo glasovalnih pravic. Pri tem Bratina opozarja, da je Batagelj v dvojni funkciji, delničarja in predsednika upravnega odbora. "Če bi ta sklep skupščine izvedel tako, da bi oškodoval družbo ali pa manjšinskega delničarja, zato seveda odškodninsko in kazensko odgovarja. On mora zelo paziti, ker sam sebi prodaja delnice, paziti mora, da sorazmerje ostane," pravi Bratina. Bojijo se izigranja A Matjaž Jan ob tem opozarja prav na bojazen, da se v primeru prodaje večinski delničar za razliko od manjšinskega v zadnjem trenutku odloči, da bo sam prodal manj delnic, kot nalaga sorazmerje, in občinsko družbo tako izigra. "Tega se bojimo, ker ima škarje in platno v rokah Batagelj, on namreč odloča, ker je predsednik upravnega odbora in večinski delničar hkrati." Podobno velja tudi za morebitno nadaljnjo prodajo lastnih delnic. Po Janovih besedah bi bilo razlogov za bojazni bistveno manj, če bi večinski delničar pojasnil razlog, zakaj sploh ustanoviti sklad lastnih delnic. "Če se delničarja ne dogovorita o sorazmerni prodaji, se njuno razmerje seveda spremeni. Če ni zavezujočega dogovora, potem občina svoj položaj najenostavneje zaščiti, če ne prodaja delnic," pa še pravi Bratina. VERONIKA R.ŽENKO -i '• b ~~~BWBBBB^^^' i JI IflflflflflflflflflflflflflflflflHHHHHHHB ■■iMHHIHHIHilHHKif Prvi mož Postojnske jame Marjan Batagelj na vprašanja novinarjev, ki so morali sicer ostati pred zaprtimi vrati, po skupščini ni želel odgovarjati.

Medij: Primorske novice
Avtorji: Ženko Veronika R.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 15. 09. 2015
Stran: 2