Dnevnik, 18.9.2009

Zdenko_Podlesnik_za_klju_ne_odlo_itve_v_Muri_nima_pristojnosti_Page_1Sebastjan Morozov Ljubljana - Na včerajšnji dopisni seji je vlada zavezala Slovensko odškodninsko družbo (Sod), da mora sodelovati pri zagotavljanju proizvodnje v podjetju Mura in partnerji (hčerinskemu podjetju Mure) s poroštvi do zneska pet milijonov evrov. V sklopu podjetja Mure in partnerji, ki šiva predvsem za nemško modno hišo Boss in tekoče posluje pozitivno, in v sklopu novega trženjskega podjetja bi bilo po načrtih mogoče zagotoviti od 1000 do 1100 delovnih mest. K vladnemu sklepu je bil dodan pogoj, da Sod lahko jamči s poroštvi pri zagotavljanju obratnih sredstev le, če bodo Sodu prej zagotovili nadzor nad sredstvi in če bo uprava Mure sprožila stečajni postopek.

Kdaj bo vodstvo Mure predlagalo stečajni postopek, še ni znano. Prokurist Mure Zdenko Podlesnik je pred dnevi vladnim predstavnikom zagotovil, da z insolventnimi postopki ne bo zavlačeval, po njegovih pojasnilih pa bo najprej predlagal postopek prisilne poravnave. Če bi se ta postopek zavlekel, bi se delavci Mure lahko znašli v položaju, ko ne bi mogli prejemati plač. Ker bi bili še vedno zaposleni v Muri, pa hkrati ne bi bili upravičeni do socialnih pomoči. Ker ima prokurist po zakonu o gospodarskih družbah le zastopniška pooblastila, ni pa nosilec funkcije vodenja poslov družbe, kot je to le uprava, se postavlja vprašanje, zakaj se država sploh pogovarja s Podlesnikom. Ob tem predvsem ni jasno, kaj v najtežjem Murinem obdobju počnejo člani uprave - Marinka Glavač, Dušan Gomboc, Jože Ban in Cvetka Peršak. Še bolj nenavadno je, da nadzorni svet prokuristu prepušča odločitve, ali bo v Muri uveden stečajni postopek ali postopek prisilne poravnave. Sprejemanje tovrstnih odločitev je v izključni pristojnosti organov vodenja in samo ti so za posledice sprejetih odločitev po zakonu ustrezno odgovorni. Docent mariborske pravne fakultete, dr. SašaPrelič, pojasnjuje, daje prokurist pravno gledano le pogodbeni zastopnik družbe, ki pa ima v primerjavi z drugimi pooblaščenci zelo široka zastopniška pooblastila. Medtem ko prokurist lahko zastopa družbo v razmerjih s tretjimi osebami, je uprava nosilec dveh temeljnih funkcij -je zakoniti zastopnik in ima poslovodno funkcijo. Prokurist torej nikoli in nikakor ni nad upravo. »Uprava je eden od ključnih organov družbe kot pravne osebe, brez katere družba sploh ne more obstajati, medtem ko brez prokurista lahko. Funkcija prokurista niti ni, da spremlja, ali je družba plačilno sposobna in podobno, saj so po stečajnem zakonu to funkcije poslovodstva,« opozarja Prelič. Povedano drugače; prokurist je pristojen za zastopanje proti tretjim osebam, medtem ko ga prokura sama po sebi ne pooblašča za vodenje dnevnih poslov. »Sprejemanje poslovodnih odločitev je v pristojnosti uprave, prokurist pa lahko predvsem realizira sprejete odločitve v razmerjih s tretjimi, na primer, da veljavno sklene pogodbo o nakupu materiala ali surovin, ki so potrebne za proizvodni proces, in tako pravno zaveže družbo,« pojasnjuje Prelič. Po njegovih opozorilih insolventna zakonodaja določa, da je skrb za ustrezno finančno poslovanje družb zaupana poslovodstvu. Tudi nosilec obveznosti, ki nastopijo ob ugotovitvi insolventnosti, je le poslovodstvo kot organ družbe, ne pogodbeni zastopniki družbe. »Zato bi moralo biti v tem trenutku osrednje vprašanje, kaj se dogaja z upravo Mure in njenim nadzornim svetom. Zdi se, da sta se umaknila prokuristu,« dodaja Prelič. Kljub njihovi pasivni vlogi v zadnjem obdobju se člani uprave ne bodo izognili morebitni odškodninski odgovornosti. sebastjan. morozov@dnevnik. si Mura že nekaj mesecev nima zakonitega organa upravljanja Potem ko je Franc Huber spomladi odstopil z mesta predsednika uprave, je vodenje družbe vsaj navzven prevzel Zdenko Podlesnik, ki je bil po Huberjevem odstopu imenovan kot prokurist družbe. Po opozorilih Saše Preliča morebitni položaj, ko družba ne bi imela uprave (to pomeni, da mora imeti tudi predsednika uprave, op. p.), njene osrednje funkcije pa bi bile prenesene na prokuriste, formalno ni skladen z zakonom o gospodarskih družbah. »Delniška družba ne more obstajati brez uprave, saj je ta njen 'ego', se pravi njen nujni korporacijski organ. Če bi stanje nedelovanja uprave v družbi trajalo več kot 12 mesecev, je to lahko celo razlog za prenehanje družbe, tudi če ta ni insolventna,« opozarja Prelič. Vlada je včeraj zavezala Sod, da mora pomagati M urinemu hčerinskemu podjetju Mura in partnerji pri zagotavljanju proizvodnje s poroštvi do zneska pet milijonov evrov. Pogoj zato pa je, da mora uprava Mure sprožiti stečajni postopek. Z njegovo uvedbo prokurist Mure Zdenko Podlesnik zavlačuje, čeprav za tovrstne odločitve kot prokurist po zakonu sploh nima nobenih pristojnosti.


Medij: Dnevnik
Avtorji: Morozov Sebastijan
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 19. 09. 2009
Stran: 21