Sprememba borznih pravil Po novem bise lahko na borzi trgovalo tudile z delnicami v razpršenem lastništvu Pri NLB bi šlo za 16 odstotkov njenih delnic, vrednih kakšnih 245 milijonov evrov LJUBLJANA - Delnice Nove Ljubljanske banke še vedno ne kotirajo borzi, čepravje bila njihova kotacija v preteklosti že nekajkrat napovedana. Ministerza finance dr. Andrej Bajukje zadnje čase že nekajkrat, nazadnje v ponedeljek na Bledu, napovedal možnost spremembe, torej kotacije, ki naj bi jo omogočila sprememba borznih pravil v začetku maja. Kaj torej po novem določajo borzna pravila in zakaj bi delnice NLB ob odločitvi lastnikov In uprave lahko začele kotirati na borzi? Spomnimo; kot je
razbrati iz sporočila Ljubljanske borze s 4. maja, so bistvene spremembe pravil borze na področju sprejema in spremljanja obveščanja izdajate-Ijev, ki se nanašajo na možnost izjem pri merilu razpršenosti delnic vjavnosti, kjer izdajatelj ne dosega 25 odstotkov. Povedano drugače, nova borzna pravila omogočajo, da na prvi kotaciji lahko kotirajo delnice družbe tudi, če jih je v razpršenem lastništvu le deset odstotkov oziroma če je v javnosti za vsaj 25 milijonov evrov delnic. Za NLB je taka sprememba pravil ključnega pomena, saj je ta čas 84 odstotkov njenih delnic v lasti petih velikih lastnikov (država Slovenija, KBC, Sod, Kad in EBRD), le 16 odstotkov delnic pa je razpršenih (free-float) med druge lastnike/Nova pravila takoomogočajo uvrstitev delnic NLB v prvo kotecijo tudi, če se pet velikih delničarjev ne odloči za kotadjo in prodajo svojih delnic na borzi. In kako spremembo pravfl, ki NLB zdaj olajšujej.psprejeim v borzno kotadjo, komentirajo na Ljubljanski borzi? »Pravila so že pred zadnjo spremembo dopuščala sprejem vrednostnega papirja v borzno kotacijo, četudi ni izpolnjeval enega od kriterijev. Tovrstna izjema se je doslej večinoma uporabljala ravno ob slabši razpršenosti vrednostaega papirja v javnosti, z novo spremembo pa želi borza dodatno opredeliti dopustnost tovrstne izjeme. Borza meni, da je ta posebej sprejemljiva, če se v borzno kotacijo sprejema razred delnic, katerega del v javnosti (free-float} m v lasti večjega števila delničaijev ima občutno knjigovodsko vrednost oziroma tržno kapitalizadjo, saj je to ustrezen pogoj za likvidnost delnice. Menimo, da bo v primeru določenih, zdaj nejavnih, velikih družb, ki imajo še vedno veliko malih delničarjev, uvrstitev zaželena zaradi večje preglednosti trgovanja ter obveščenosti delničarjev in vlagateljev.* In kakšna je trenutna tržna ceoa delnic našega nacionalnega banč* Uega ponosa? Z njimi se ta čas tegujtS ha sivem trgu, ob prometu, ld' ga je bistveno manj, kot ga je bilo denimo z delnicami Telekoma ali pa zdaj z delnicami Zavarovalnice Triglav. Po neuspešnem poizvedovanju v nekaj Ijubljanskih borznih hišah, kjer z delnicami NLB praktično ne trgujejo, so nam najbolj jasen odgovor ponudili v borznoposredniški hiši IIirika: pri njih so včeraj delnice NLB odkupovali po 200 evrov. Ta cena je precej nad knjigovodsko vrednostjo delnice, ki je konec lanskega leta znašala 86,50 evra. Ob tem se lahko poigramo še z izračunom tržne vrednosti NLB ob omenjeni ceni: glede na to, da ima NLB 7.682.015 delnic, bi bOa tržna vrednost banke milijarda 536 milijonov evrov. To se sklada tudi z neuradnimi ocenami, da je NLB ta čas, skupaj s prevzemno premijo vredna med IGOR ŠTEMBERGER 1,5 in dvema milijardama evrov. Obtembi bil 16-odstotni delež razpršenih lastnikov NLB vreden 245 ttrilijonov evrov, kar je več od celotne tržne kapitalizadje veliko družb v borzni kotadji, to pa bi lahko zagotavljalo ustrezno likvidnost delnice. »Povpraševan]'e po teh delnicah je, mislim pa, da je ponudba zelo slaba. Bi se pa seveda s stranko rade volje pogajali, če bi bila količina nekoliko večja, tudi za višjo ceno. Že ves čas ni logično in ni razumno, da delnice NLB, Triglava, v prihodnosti tudi NKBM ne kotirajo na borzi in se z njimi ne trguje organizirano,« nam je trenutno trgovanje z delnicami NLB komentiral predsedirik uprave nirike Igor Štemberger. Kotadja bi bila dobra za vse, meni Štemberger »Tako za državo, ki lahko tako vsaj nekje izmeri velikost svojega premoženja, kot za delničarje, ki lahko premoženje izračunajo m ga povsem transparentno prodajo. To bi bila tudi absolutna spodbuda celemu trgu vrednostnih papirjev, verjetno pa bi vsi pridobili tudi ugled v tuji finančni javnosti.« Po mnenju poznavalca borznih dogajanj Mateja Tomažina pa bi lahko delnice NLB že prej kotirale na borzi, in sicer na prostem trgu, saj lahko v skladu z borznimi pravili da vsak lastnik podjetje na borzni prosti trg, kjer ni takih omejitev. »Delnice NLB bi morali čim prej dati na borzo, da bi to lahko izkoristili tisti mali delničarji, ki imajo željo po kupovanju in prodaji,« tiam je povedal Tomažin. »Če v NLB ne bo odločitve o dolgoročni lastniški strukturi, tudi sama kotadja delnic ne bo kaj dosti prinesla,« nam je pojasnil vodja upravljanja skladov v KD Group dr. Peter Groznik, tudi član strateškega sveta za gospodarsld razvoj. »Je sicer neki pameten korak in je bolje, da se nekaj trguje na organiziranem trgu kot na sivem. Vendar, dokler se ne reši agonija lastništva KBC, državnega lastništva in slovenskega holdinga, kot so si ga zamislili, tudi kotadja ni čudežno zdravilo. TeŽav z njo še ne bo konec, ne ve se, ali bo KBC ostal, ali bodo NLB kupili slovenski lasteiki in ne ve se, kaj bo naredila država. Velikoje nejasnosti, ki niso najboljše,« je še poudaril Groznik. MlHAjENKO Včeraj so delmce NLB odkupovalipo 200 evrov. Ker ima NLB 7.682.015 delnic, bi bila tržna vrednost banke milijardo 536 milijonov evrov.
Medij: Delo
Avtorji: Jenko Miha
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 13. 06. 2007
Stran: 9
